Poročeni, samski… je to sploh pomembno?
Pred khm leti sem spremljala mojo mamo, ko je iskala novo zaposlitev in pošiljala prošnje po podjetjih, in takrat me je prosila, naj ji pregledam in popravim morebitne napake v življenjepisu. Še zdaj se spomnim esejskega tipa življenjepisa, ki je v prvem odstavku vključeval »…poročena, mati dveh odraslih otrok…« in že takrat mi je mama razložila, da je to, da sva s sestro že odrasli, njena velika prednost.
Takrat še tega nisem vedela, zdaj pa je kristalno jasno – pri ženskih iskalkah zaposlitev je situacija zakomplicirana, saj si noben delodajalec ne želi zaposliti mladega dekleta brez otrok, za katerega je logično, da bo kmalu za eno leto izginila na porodniško. Vendar, a je ta informacija tako pomembna v življenjepisu? Je tako zelo primerno, da se v dokumentu, kjer bi morali predstaviti naše izkušnje in naša znanja, opisujemo s pridevniki, kot so »samski«, »poročen«, »mati dveh otrok«? A ti podatki informirajo delodajalce o tem, ali smo marljivi delavci ali ne? Ali to, da smo poročeni, o nas pove, da smo bolj resni in bolj odgovorni?
Ne bi rekla.
Včasih ja, danes pa raje ne
In ravno v časih, ko je moja mama iskala službo, so bile takšne osebne informacije pomembne pri iskanju zaposlitve, saj so, sklepam, ob manjšem številu prijav (in posledično manjši konkurenci) že takoj naredili »čistko« med kandidati in takrat je bila vsaka informacija, ki te je lažje pospremila na razgovor za službo, dobrodošla. Tako je tudi moji mami dejstvo, da ima že dva odrasla otroka, zaradi katerih ne bo potrebovala iti na bolniško, prineslo službo.
A kot velikokrat slišimo od starejših ljudi… Stavek »Takrat je bilo drugače,« še kako drži. Danes sta stan in število otrok informaciji, ki jih iz življenjepisa raje izpustimo. Mogoče je razlog ravno v tem, ker takšne informacije pustijo prostor za diskriminatorna mnenja in predsodke. Je pa tudi informacija, ki ni relevantna, če se prijavljamo na delovno mesto »razvijalec mobilnih aplikacij«.
Samo pomislite, kakšne predsodke bi si lahko delodajalec omislil, če bi v življenjepisu prebral, da ste ločeni ali vdovec. Saj ne, da bi bilo karkoli s tem narobe, ampak zakaj ne bi takšnih informacij raje izpustili, če že lahko? Zakaj se ne bi raje osredotočili na vaše sposobnosti, znanja in izkušnje, ki jih premorete? Pomislite raje, kako bi lahko (samski ali ločeni ali poročeni) doprinesli v podjetje in kako bi jim lahko pomagali k rasti?
Informacije, s katerimi ne dosegamo cilja
Zakaj bi delili vaše osebne informacije z ljudmi, ki jih sploh ne poznate in vas sploh še niso povabili na razgovor? Danes obstaja nešteto možnosti razmerij med dvema osebama, zato je pri nekaterih bolj zakomplicirano razložiti, kakšno je natančno stanje med vami in partnerjem. Facebook razume, on ponuja možnost »zakomplicirano je«, a delodajalca se to prav nič ne tiče.
Pri življenjepisu je potrebno imeti v mislih sledeče: če informacija ne pripomore k temu, da vas izstreli iz množice in vam bistveno pomaga pri iskanju zaposlitve, jo raje izpustite, saj verjamem, da je veliko drugih podatkov, s katerimi bi se radi pohvalili in jih delili z drugimi. Bodite konkurenčni na področju sposobnosti in izkušenj, saj je to tisto, kar danes šteje. Ukvarjajte se s pravopisnimi napakami, s podajanjem objektivnih informacij, iz katerih bo delodajalec razbral marsikaj pozitivnega, življenjepis naj se razlikuje od množice drugih, mrežite se…
Obstaja situacija, ko je informacija vseeno zaželjena?
Trenutno mi po mislih leze samo ena situacija, v kateri je informacija o stanu in otrocih v pomoč – če se prijavljate na delovno mesto predstavnika agencije na Kanarskih otokih, tam iščejo osebo, ki je nič ne veže na Slovenijo in na domače kraje, zato bi vam informacija, da ste samski in nimate otrok, prišla še kako prav. Lahko jo dodate v življenjepis, ni pa nujno. V nobenem primeru to ne bo ključen razlog, zakaj si vas želijo videti na razgovoru.
Avtor: Anja Damjanović za MojeDelo.com
Delovno okolje in odnosi
Kako ravnotežje med poslovnim in zasebnim življenjem oblikuje sodobno družbo
V današnji družbi postaja koncept ravnotežja med poslovnim in zasebnim življenjem vedno bolj pomemben. Ta koncept se nanaša na sposobnost posameznika, da učinkovito uravnoteži delovne obveznosti in osebne interese. V obdobju, ko tehnologija omogoča stalno povezljivost in delovne naloge zlahka prehajajo v zasebno sfero, je iskanje ravnotežja ključno za dobro počutje posameznika.
Osebnostni razvoj
Storil sem napako – kaj naj naredim?
