Je na delovnem mestu bolje sedeti ali stati?
Še več … Starejši ljudje v sedečem položaju preživijo še več časa – številka se giblje tja do deset ur, kar pomeni, da skoraj polovico dneva preživijo brez kakršnegakoli gibanja. In tako iz dneva v dan. Raziskave so pokazale, da vztrajanje pri takšnem načinu življenja celo povečuje stopnjo bolestnosti in smrtnosti.
Zakaj se ni še nič spremenilo?
Rezultati omenjenih raziskav niso prinesli novosti, saj to dejstvo poznamo že več let. Zakaj potem še vedno govorimo o tem? Ker se na tem področju ni še nič spremenilo.
Biti fizično aktiven je ena od najpomembnejših stvari, ki jo oseba počne, da bi ohranjala dobro počutje, se izognila dodatnim kilogramom in zmanjšala nevarnost za mnogotere bolezni. A ne glede na število ur, ki jih posameznik preživi aktiven, večurno sedenje vseeno povzroča negativne posledice, ki vplivajo na zdravje ter na krvni pritisk. Takšno ravnanje poveča nevarnost za pojav diabetesa, srčnih bolezni, ter drugih obolenj, ki so posledica večurnega negibnega položaja. Ne vemo natančno, koliko sedenja in v kolikšni meri to vpliva na naše zdravje, a vedno se lahko držimo načela »sedite manj, premikajte se več«. Strokovnjaki svetujejo vsaj 30-minutno gibanje na dan ali 150 minut na teden zmerne vadbe, ki jo lahko zamenjamo s 75-minutno intenzivno intervalno vadbo, ki pa vsekakor mora biti konstantna ter ne zgoščena v enem ali dveh dneh.
Stoječe mize rešujejo težavo?
Ni nujno. Izsledkom navkljub, da delujejo stoječe mize v dobrobit zdravja, se strokovnjaki strinjajo, da tudi takšno pohištvo ne prinaša blagodejnih posledic, saj ne izgubljate kalorij, boli vas hrbtenica, čutite bolečine v nogah in vratu … Te mize so slabe za tiste, ki stojijo na neravnih, trdnih tleh in za tiste, ki jim noge zetakjo.
A ne obupajte. Četudi večurno stanje ne more biti zdrava alternativa sedenju, hoja k temu veliko pripomore. Poskusite s kratkim odmori med kognitivinimi aktivnostmi, med katerimi se boste sprehodili – navdali se boste z novo energijo, manj boste utrujeni in razpoloženjem vam bo redkeje nihalo.
Delovno okolje in odnosi
Prepoznate prve znake izgorelosti?
V zadnjih letih se v Sloveniji o izgorelosti precej govori. Izsledki
raziskav kažejo, da o znakih izčrpavanja poroča vsaka druga oseba, približno tretjina
med njimi jih je delovno izčrpanih, o izgorelosti pa poroča zaskrbljujočih osem odstotkov ljudi. Sindrom
izgorelosti postaja najbolj razširjena poklicna bolezen, kar je potrdila tudi vrsta
raziskav.
