Od skupine do „sinergičnega“ tima in nazaj?
Sodobni poslovni ljudje često razglašajo za timsko delo skorajda vsakršno dejavnost, ki vključuje skupino ljudi. Podvrženi so klišeju, da je timsko delo nekaj, kar avtomatsko prinaša velike sinergije in druge koristi ter da brez timskega dela ne gre. V praksi ni ravno tako …
Predstavljajte si, da bi zaposleni na tekočem traku, ko je potrebno učinkovito funkcioniranje, ustavili svoje delo in pričeli delovati po principih timskega dela, kontemplativno razmišljati in kreativno »brainstormingirati« na topiko `kaj bi bilo na procesu potrebno spremeniti`. Ergo, vsak tim je skupina, a vsaka skupina ni nujno tim.
Tim vs. skupina
Timsko delo se običajno uporablja pri delu na kompleksnih nalogah, kjer ne pot, ne rešitve niso znane. V timski kulturi se stimulira razmišljanje in iskanje povsem spremenjenih rešitev. Osamljen individuum je praviloma ujet v spiralo svojih izkušenj in strokovne percepcije; medtem ko v timu načeloma obstaja večja verjetnost uspeha. Obdobje Da Vincijevskih univerzalcev je že zdavnaj passé. Tak način dela omogoča, da izpostavljena ideja sproži novo idejo. Zato se nabor inventivnih rešitev lahko znatno poveča.
Katere so prednosti timskega dela
- Unikaten sistem vodenja temelji na dogovoru. Pravilo po Kirtonu (2001): Tim inovatorjev mora voditi konzervativen „adaptor«; skupino adaptorjev, naj vodi vodja inovator.
- Kreativno, komplementarno in kompleksno modeliranje rešitev.
- Članom tima so cilji in smoter projekta jasnejši, ker od začetka sodelujejo pri njihovem definiranju in izvajanju v skladu s konceptom: »Nauči se! Živi in vzljubi to, kar si se naučil!« (»Learn it! Live it! Love it!«). Motivacija in obveza za realizacijo se krepi.
- Visoka stopnja transferja znanja in izkušenj, s tem se bogati in nadgrajuje profesionalnost, razumevanje in znanje vsakega člana in njegovo kreativno razmišljanje. Racionalizira se usposabljanje.
- Poveča se zadovoljstvo z delom. V harmoniziranem timu, ki odlično funkcionira, se običajno oblikuje pozitivna delovna klima.
- Koncept zdrave tekmovalnosti doprinese k medsebojnemu spremljanju uspešnosti in večanju učinkovitosti (če je tim pravilno formiran in če je naloga pravilno izbrana).
- Dvigne se nivo motivacije in „morale“ zaposlenih, ker drug drugemu nudijo podporo. Model reševanja je uspešnejši: z rešitvami se ubada več članov tima, ki imajo izkušnje in so strokovno afirmirani.
Nasveti za izgradnjo timov
Če želimo implementirati navedene prednosti je potrebno kontinuirano zagotavljati: resurse (npr. dovolj časa, prave ljudi, lokacija/prostor, € in orodja etc.), skupni imenovalec (definiranje delovnega področja norm in normativov, standardov in pravil), odprto interakcijo/komunikacijo in benevolentno kontrolo, podporo izgradnji močnega zaupanja v timsko delo, jasno lastništvo projekta, nagrade in priznavanje. Pred odločitvijo o vstopu na spolzek teren izgradnje timov moramo odgovoriti na najpomembnejše vprašanje: Ali naj sploh uporabimo timsko delo ali ne? Za „lažjo“ odločitev uporabimo test s tremi temeljnimi vprašanji:
- Ali bi delo lahko bilo „od-delano“ bolje, če bi vključili več kot le eno osebo (glede na nivo kompleksnosti izzivov, zahtevano kvaliteto, stroške in predviden rezultat)?
- Ali se prek timskega dela ustvarja višja stopnja odgovornosti pri zaposlenih za rezultate (skupna korist, kako močna je povezanost med cilji posameznikov, cilji projektov in rezultati)?
- Ali so člani tima medsebojno odvisni (vprašanje strokovnosti, interakcij, profesionalnosti, zaupanja, klime in kulture v timu)? (cf. Robbins & Judge (2008): Essentials of Organizational Behavior)
Epilog
Pred nekaj desetletji je bilo – parafrazirano po Muleju – glavno pravilo: „Misija elite v podjetjih je, da dela na timski način in da razmišlja o prihodnosti, vseh ostalih pa, da delajo“. Sedaj se ta paradigma drastično spreminja v: „Vsi imajo pravico, da razmišljajo, in vsi delajo“.
Avtor: Dobran Juričan za MojeDelo.com
Delovno okolje in odnosi
3 načini, s katerimi se izognete izgorelosti
