Razgovor

Zaposlitveni razgovor

Prvi korak na poti do nove zaposlitve naredite, ko pošljete življenjepis in spremno pismo. A prav razgovor je trenutek resnice, ko dobite priložnost, da delodajalca zares prepričate.



26. 6. 2025

Samozavest na zaposlitvenem razgovoru

Razgovor je mnogo več kot le vprašanja in odgovori, je vaša osebna predstavitev, priložnost za ustvarjanje odnosa ter trenutek, ko lahko s pravo kombinacijo strokovnosti, pristnosti in samozavesti zasijete.

Zaposlitveni razgovor danes ni več tog protokol, kjer delodajalec postavlja vprašanja, kandidat pa pasivno odgovarja. Gre za dvosmerno komunikacijo, kjer tudi vi preverjate, ali je podjetje prava izbira za vas. Ravno zato je temeljita priprava ključen element uspeha ne le za dober odgovor, ampak za pravi vtis, samozavestno držo in pristno povezavo.

Ne pozabite: tudi če vas v prvem poskusu ne izberejo, je vsak razgovor dragocena vaja. Učite se, izboljšujte nastop in krepite svojo samozavest. Vsak razgovor vas pripelje bližje vašemu cilju.

Priprava na razgovor

Številni kandidati podcenijo pomen priprave na razgovor. Menijo, da bodo zlahka improvizirali, saj poznajo svojo zgodovino dela. A razgovor ni zgolj pripovedovanje dejstev, ampak nastop, kjer morate prikazati:

svoje kompetence;
skladnost z vrednotami podjetja;
motivacijo za konkretno vlogo in
samozavestno, a hkrati skromno držo.

Dobra priprava pomeni, da boste lažje odgovarjali na nepričakovana vprašanja, bolje povezovali svoje izkušnje z zahtevami delovnega mesta in ustvarili boljši vtis.

Podrobna raziskava podjetja je vaše skrivno orožje za uspeh na razgovoru. Raziščite poslanstvo in vizijo podjetja, kulturo in vrednote, izdelke ali storitve, ki jih ponujajo, trende in novice, povezane s podjetjem, ter delovne pogoje in mnenja zaposlenih.

Primer vprašanja, ki sledi takšni raziskavi:

»Vaša nedavna uvedba storitve X je zelo zanimiva, saj kaže na usmerjenost v inovacije. Kako pa ta razvoj vpliva na delo v vaši ekipi marketinga?«

Takšno vprašanje vas postavi v vlogo resnega, pripravljenega kandidata, ki razmišlja širše.

Pred razgovorom se lahko tudi posnamete in na tak način preverite, kako odgovarjate na vprašanja. Opazujte svoj ton, geste in očesni stik.

Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:

Ključni trenutki razgovora

Zaposlitveni razgovor je sestavljen iz več faz, vendar obstajajo trenutki, ki nosijo največjo težo. To so trenutki, ki so odločilni pri oblikovanju vtisa o vas kot osebi, strokovnjaku in potencialnem sodelavcu.

Pogosto odločajo že malenkosti: način, kako vstopite v prostor, kako vzdržujete očesni stik, kako samozavestno odgovarjate, pa tudi vaša govorica telesa in ton glasu. Vsi kandidati, ki so vabljeni na razgovor, ustrezajo osnovnim pogojem. Tisti, ki izstopijo, znajo svoje znanje in osebnost predstaviti tako, da jih sogovorniki enostavno zapomnijo.

Prvi vtis

Prvi vtis se oblikuje v prvih sedmih sekundah. Čeprav ga pozneje lahko dopolnite, je v praksi zelo težko popolnoma spremeniti začetno mnenje.

Ključni elementi prvega vtisa:

Urejen videz: Obleka, primerna kulturi podjetja.
Nasmeh: Iskren, nevsiljiv.
Pozdrav in rokovanje (če je primerno): Čvrst stisk roke, pogled v oči.
Jasna, energična predstavitev: »Pozdravljeni, ime mi je Ana Novak. Veseli me, da sem danes tukaj.«

8 pravil za dober prvi vtis.

Predstavitev v 60 sekundah

Zelo pogosto se razgovor začne z besedami: »Povejte mi nekaj o sebi.« Ta prošnja se morda zdi splošna, vendar je dejansko najbolj strateška – tukaj imate priložnost, da usmerite pogovor tja, kjer ste najmočnejši.

Kako oblikovati 60-sekundno predstavitev?

Začnite z nazivom ali zadnjo vlogo: »Sem vodja projektov s petimi leti izkušenj na področju IT-rešitev …«
Dodajte glavni dosežek ali posebnost: »V zadnjem letu sem vodil razvoj dveh aplikacij, ki jih zdaj uporablja več kot 10.000 uporabnikov.«
Zaključite s ciljem: »Iščem priložnost, kjer lahko nadgradim svoje znanje znotraj agilnega okolja.«

Primer dobre predstavitve:

»Sem vsebinska strateginja z več kot šestimi leti izkušenj v B2C e-trgovini. Ustvarjala sem vsebinske kampanje, ki so povečale organski obisk za več kot 80 %. Moje delo temelji na povezovanju SEO-znanj s psihologijo uporabnika. Zdaj iščem izziv v mednarodnem okolju, kjer bi lahko razvijala tudi video in interaktivne formate.«

Če vas ne prekinejo, boste pogosto dobili priložnost za daljšo predstavitev. Tukaj imate priložnost, da povežete svojo karierno zgodbo, izpostavite ključne vrednote in veščine ter utemeljite, zakaj se želite pridružiti prav temu podjetju.

Struktura 3-minutne predstavitve:

Osebno ozadje (1 stavek): Od kod prihajate, kaj vas definira.
Karierna pot (45–60 sekund): Glavni premiki in učenja.
Dosežki (30 sekund): Kaj vas loči od povprečja.
Povezava s podjetjem (30 sekund): Zakaj ravno ta delodajalec?
Zaključek (15 sekund): Poudarek na motivaciji in odprtosti.

Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:

Vprašanja na razgovoru

Na vsakem razgovoru boste naleteli na vrsto standardnih vprašanj, ki so osnova ocenjevanja kandidatov. Čeprav so na prvi pogled enostavna, lahko hitro razkrijejo vašo samozavest, vrednote in sposobnosti.

Najpogostejša vprašanja:

Povejte mi nekaj o sebi.
Zakaj želite delati pri nas?
Kje se vidite čez pet let?
Katere so vaše največje prednosti?

Kako odgovarjati?

Bodite konkretni: Namesto splošnih odgovorov podajte primer iz prakse.
Povezujte se s podjetjem: Omenite, zakaj so njihova vizija, vrednote ali projekti v skladu z vašimi interesi.
Gradite zgodbo: Odgovori naj tvorijo rdečo nit, ki kaže vašo osebno in profesionalno rast.

Primer dobrega odgovora:

»Kje se vidite čez pet let?« »V prihodnjih petih letih želim še naprej razvijati svoje znanje s področja digitalnega marketinga, posebej v analitiki uporabniške izkušnje. Verjamem, da bi v vašem podjetju lahko napredoval v smeri strateškega upravljanja digitalnih kampanj in prispeval k inovativnosti vaše ekipe.«

Najpogostejše napake:

Predolgi, nepovezani odgovori.
Kritiziranje prejšnjih delodajalcev.
Pomanjkanje konkretnih primerov.
Neodločnost pri vprašanju o prihodnosti.

Nekatera vprašanja na razgovoru so posebej zasnovana tako, da vas izzovejo: preverijo vašo iskrenost, samorefleksijo, reševanje konfliktov ali stresnih stanj.

Uspeh ni v brezhibnem odgovoru, temveč v sposobnosti, da ostanete mirni, iskreni in strateški.

Taka vprašanja so:

Katere so vaše največje slabosti?
Kako obvladujete velike delovne obremenitve?
Zakaj zapuščate trenutno delovno mesto?

Nekatera vprašanja je pa pametno nasloviti in smiselno pojasniti, še preden vas lahko o njih vprašajo:

Pogostnost menjave službe.
Vmesna brezposelnost.

Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:

Vprašanja, ki jih postavite delodajalcu

Ob misli na zaposlitveni razgovor se večina ljudi osredotoča predvsem o tem, kako pravilno odgovarjati na vprašanja. Vendar pa danes uspešen razgovor temelji tudi na vaši sposobnosti postavljanja pravih vprašanj.

Dober kandidat ni le tisti, ki odgovarja samozavestno in premišljeno, temveč tudi tisti, ki zna pokazati zanimanje, razmišljanje vnaprej in strateško usmerjenost. Prav vaša vprašanja so lahko tista, ki delodajalca prepričajo, da ste prava izbira.

Primeri dobrih vprašanj, ki jih lahko zastavite delodajalcu:

Kako definirate uspeh na tem delovnem mestu?
Katere so glavne prioritete ekipe v naslednjih šestih mesecih?
Kako poteka tipičen dan na tem položaju?
Kako podjetje podpira profesionalni razvoj zaposlenih?
Kakšna je naslednja faza zaposlitvenega procesa?

Primer vprašanja, ki ustvari odličen vtis:

»Vaša podjetniška kultura veliko poudarja inovativnost. Kako pri vas podpirate zaposlene pri uresničevanju novih idej?«

Najpogostejše napake:

Preveč osebna vprašanja (npr. koliko dopusta boste imeli).
Pomanjkanje vprašanj (pusti vtis nezainteresiranosti).
Preveč splošna vprašanja, brez povezave s podjetjem.
Vprašanja, na katera odgovore bi lahko našli z raziskavo podjetja.

Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:

10 vprašanj, ki jih lahko zastavite na razgovoru

O plači na razgovoru

Tema plače je pogosto neprijetna – za kandidate in včasih tudi za delodajalce. A resnica je, da je plačilo sestavni del vsakega delovnega razmerja, in čeprav ni edini dejavnik pri izbiri zaposlitve, je pomembno, da o njem govorite odprto, strateško in samozavestno.

Razumeti morate, kdaj in kako govoriti o plači, kako odgovoriti na vprašanja o preteklem zaslužku ter kako postaviti realna pričakovanja, ki hkrati odražajo vašo vrednost.

Najbolje je, da o plači ne govorite sami, dokler te teme ne odpre delodajalec – še posebej v prvem krogu. Osredotočite se na vrednost, ki jo prinašate, ne na številke.

Kako samozavestno govoriti o plačnih pričakovanjih

Vprašanje »Kakšna so vaša pričakovanja glede plače?« je med najbolj stresnimi, še posebej, če pride nenapovedano ali v zgodnji fazi pogovora.

Trije ključni koraki, preden odgovorite:

Raziščite trg: Koliko se običajno plačuje podobno delo v panogi?
Ocenite svojo raven: Upoštevajte svoje izkušnje, izobrazbo in specifične veščine.
Določite razpon, ne točne številke: Tako puščate prostor za pogajanje.

Kako odgovoriti?

»Na podlagi tržnih analiz in svojih izkušenj pričakujem plačilo v razponu od 2.200 do 2.500 evrov bruto. Seveda sem odprt za pogovor glede celotnega paketa ugodnosti.«

Kako se odzvati na vprašanje o prejšnji plači

V nekaterih primerih vas bodo neposredno vprašali: »Kolikšna je bila vaša zadnja plača?«

Čeprav to ni več zakonsko dovoljeno, je v Sloveniji to vprašanje še vedno prisotno.

Možni pristopi:

Odgovor s številko, a preusmerjenim poudarkom:

»Moja prejšnja osnovna bruto plača je bila 2.100 evrov, vendar sem bil deležen tudi dodatnih bonitet. Verjamem, da so pri novi vlogi pomembnejši celoten paket in priložnosti za napredovanje.«

Vprašanje obrnete:

»Raje bi se osredotočil na to, kakšna je vrednost te vloge in kako lahko prispevam k vašim ciljem, kot pa na zgodovino svojih preteklih dogovorov.«

Če ne želite povedati:

»Zaradi zaupne narave svojih preteklih pogodb bi raje govoril o pričakovanjih za to vlogo.«

Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:

Po razgovoru

Veliko kandidatov naredi izjemen vtis na razgovoru, a nato v zaključku naredi napako: preprosto izgine. Obdobje po razgovoru je ključni del procesa, saj pokaže profesionalnost, spoštovanje in motivacijo.

Po razgovoru je primerno, da se zahvalite.

Namesto da pasivno čakate, naredite naslednje:

Pošljite zahvalno e-sporočilo (najpozneje v 24 urah).
Zapišite si ključne točke pogovora za svojo evidenco.
Ocenite, kaj vam je šlo dobro in kaj bi lahko izboljšali.
Zabeležite časovno opredelitev naslednjih korakov.

Če so vam rekli: »Odgovor lahko pričakujete do konca naslednjega tedna,« in odgovora še niste prejeli, je popolnoma v redu, če napišete kratko in vljudno povpraševanje. Če pa je podjetje slučajno prekinilo stike z vami (»ghosting«), si tega ne jemljite osebno, ampak se raje vprašajte, ali bi si v taki firmi sploh želeli delati.

Zahvalno pismo

Čeprav je pošiljanje zahvalnega sporočila (ali e-pošte) po razgovoru v tujini skoraj samoumevno, v Sloveniji še ni stalna praksa. Prav zato izstopate, če ga pošljete. Ni treba, da je dolgo, dovolj je, da izrazite hvaležnost, obnovite motivacijo in potrdite svojo profesionalnost.

Kaj vključiti:

Zahvalo za priložnost.
Kratek povzetek svojega navdušenja nad vlogo.
(Po želji) opomnik na določen del pogovora, ki vas je navdušil.
Izraz upanja za nadaljnje korake.

Primer zahvalnega pisma:

Spoštovani,

hvala za prijeten in spodbuden razgovor, ki sva ga imela danes. Pogovor me je še dodatno prepričal, da bi bilo sodelovanje z vašo ekipo odlična priložnost za nadaljnji razvoj. Še posebej me je navdušila vaša razlaga o načinu vodenja projektov, saj verjamem, da bi se v takem okolju lahko izkazal in pripomogel k uspehu ekipe.

Veselim se nadaljnjih korakov in sem vam za dodatna vprašanja vedno na voljo.

Lep pozdrav

Ana Novak

Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:

Drugi krog razgovorov

Če ste prejeli povabilo v drugi krog razgovora, vam čestitamo – to pomeni, da ste prepričali z vsebino, pristopom in osebnostjo. Vendar pozor: drugi krog ni zgolj ponovitev prvega, ampak je običajno bolj poglobljen, bolj strokoven in vključuje odločevalce z več vpliva (npr. vodjo oddelka, člane ekipe ali direktorja).

Tudi za drugi krog je priprava zelo pomembna, vzemite prvi razgovor zgolj kot osnovo.

Priporočena priprava:

Ponovno preglejte zapiske iz prvega razgovora.
Razmislite, katere točke so ostale nedorečene ali neodgovorjene.
Pripravite primer strokovnega razmišljanja: kako bi rešili konkretno nalogo (lahko si pomagate z metodo STAR).
Pripravite nova vprašanja, ki gredo globlje (npr. »Kako vi merite uspešnost v tej vlogi?«).

Pričakujete lahko tudi, da bodo vprašanja v drugem krogu drugačna, natančnejša in precej bolj poglobljena.

Primeri tipičnih vprašanj v drugem krogu:

Kako bi pristopili k uvedbi novega CRM-sistema v naši organizaciji?
Katere metrike bi spremljali pri ocenjevanju uspeha naše kampanje?
Kako bi rešili hipotetičen konflikt s sodelavcem?
Kako bi izboljšali obstoječi proces XY v naši ekipi?

Včasih se v drugem krogu pojavi tudi naloga ali test. Če se to zgodi, ne iščejo popolnosti, ampak želijo videti, kako razmišljate, strukturirate in komunicirate.

Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:

Drugi krog razgovorov in kaj od njega pričakovati

Na koncu šteje vtis, ki ga pustite, in ta se gradi od prve minute prijave pa vse do zadnjega stavka po razgovoru.

Zaposlitveni razgovor ni test znanja, temveč proces ugotavljanja ujemanja med kandidatovo osebnostjo, kompetencami in vrednotami podjetja. Ko razumete to logiko, se iz prestrašenega kandidata spremenite v sogovornika, ki sooblikuje odnos.

Avtor: ekipa MojeDelo.com

Povezani članki