Zainteresirani, ne obupani
Razgovor za službo je kot zmenek – radi bi izpadli zainteresirani, a ne preveč, dostopni, a ne preveč. Kje je še tista sprejemljiva meja? Veliko je razlogov, zaradi katerih ljudje iščejo službo. Eni bi si želeli več denarja. Drugi bi radi delali v podjetju, kjer bi se lahko razvijali. Tretji si želijo selitve. Spet četrti bi se radi le rešili svojega nadrejenega.
Vse našteto so sprejemljivi razlogi za novo karierno priložnost, a vsi izhajajo iz vaše želje in ne nuje. Ko oseba enkrat službo potrebuje, je zgodba drugačna. Hitro boste iz potrebe po službi izpadli obupani, ravno ta izgled obupanosti pa je na razgovoru tisti, ki delodajalce odvrne od vas. Z obupanostjo se podcenjujete in nižate svojo vrednost, to pa ni v vašem interesu, seveda. Vse se začne s samoocenjevanjem. Najprej poizvedite, kaj lahko podjetjem ponudite, šele nato se bo tesnoba ob iskanju službe zmanjšala.
Razmislite, česa ste sposobni. Delodajalec si želi slišati ravno to – to ni mišljeno arogantno in vzvišeno, temveč je zgolj medij za iskanje zaposlitve. Pripravite se na kratko predstavitev, s katero boste na razgovoru izstopali.
Ne ustalite se
Če iščete novo službo, boste verjetno pripravljeni narediti vse, da vas delodajalec pokliče na razgovor.
Čas intervjuja. Delodajalec vam predstavi pogoje dela in vaše odgovornosti, ki vam niso pogodu. Če točno veste, kaj želite in kaj pričakujete od službe, strokovnjaki svetujejo, da se ne strinjate z vsem, kar slišite, četudi si najbolj na svetu želite zaposlitve in bi se najraje že kar začeli pogovarjati o plači. Obupanost se vidi na daleč in ne dovolite si, da drugi to opazijo.
Največkrat se to opazi pri kandidatih, ki iščejo zaposlitev v svoji stroki, a so po nekem času obupanega iskanja pripravljeni storiti korak nazaj in sprejeti nižje delo, za katerega se niso šolali, ali še huje – jih ne veseli. Mogoče je to primerna rešitev, a le na kratek rok. Dolgoročno se vam takšna poteza nikoli ne izplača, saj lahko ostanete na tem delovnem mestu mnogo dlje, kot bi si želeli. Ne boste imeli časa iskati druge zaposlitve, ustalili se boste, ker se boste v tej coni udobja počutili varne, sprijaznili se boste, da je ravno prav tudi to delo, ki ga opravljate, delodajalec pa bo čez nekaj let zaposlitve na takšnem delovnem mestu popolnoma spregledal, za kaj ste se izobrazili in česa vsega ste sposobni.
Ne dovolite si tega. Navsezadnje takšna odločitev škoduje vaši karieri in zaradi nje stagnirate.
Najbolje je, da imate na začetku načrt. Šele, če načrt ne deluje, je čas, da naredite plan B.
Avtor: Anja Damjanović za MojeDelo.com
Iskanje zaposlitev
Dal sem odpoved – kaj napisati v življenjepis?
Razgovor
2 vprašanji, s katerima delodajalec ugotovi vašo čustveno inteligenco
Statistika trdi, da 46% novih zaposlenih uniči svoj ugled v prvih 18 mesecih dela. V 89% se to zgodi zaradi njihovega obnašanja in slabo razvite čustvene inteligence, kar ne spada v timsko delo. Ljudje z nizko razvito čustveno inteligenco ne razumejo in ne poznajo svojih čustev, kar pomeni, da jih ne znajo nadzirati, ne znajo pa jih niti prebrati pri drugih sodelavcih.
