Mobilnost delavcev in novi trendi
Slovenija je majhna država, kjer naj vožnja do službe in nazaj domov ne bi smela predstavljati težave, saj se lahko strinjamo, da je vse, kar si zaželimo, razmeroma na dosegu roke. V eni uri se pripeljemo iz Ljubljane na obalo, v Madridu pa v eni uri niti še izven mesta nismo. Predstave, ki jih imamo Slovenci, so drugačne od drugih držav, pa vendar so dnevne migracije iz dneva v dan večje …
Delovne migracije so posledica družbenoekonomskih okoliščin, do pojava pa pride zaradi razlik v prostorski razmestitvi delovnih mest in krajev gibanja in so predvsem ekonomske narave s številnimi učinki.
Migracije med občinami
Konec leta 2015 so na Statističnem uradu Republike Slovenije opravili raziskavo o mobilnosti zaposlenih v Sloveniji. Takrat so medobčinski delovni migranti sestavljali več kot polovico delovno aktivnega prebivalstva, delež teh pa se iz leta v leto povečuje. Čedalje manj je zaposlitev v občini bivališča, tudi poročajo iz Statističnega urada – na območju svoje občine je zaposlitev imelo največ ljudi v Ljubljani (83,9 %), Novem mestu (74,6 %) in Idriji (73,1 %), najmanj pa v občinah Oplotnica in Majšperk (19,4 %). Med izrazito delovno občino spada Trzin, saj je tamkajšnje število delovnih mest za trikratno presegalo število delovno aktivnih prebivalcev, z nekoliko manjšim razmerjem pa so se ji pridružile še naslednje občine: Šempeter – Vrtojba, Kidričevo, Ljubljana, Nazarje, Murska Sobota, Zreče, Gornja Radgona, Novo mesto, Maribor, Celje, Odranci, Lenart, Ptuj, Velenje, Nova Gorica, Idrija in Koper. Z delovnimi migracijami je najbolj obremenjena Ljubljana, kjer se dnevno (ali kako drugače) steka več kot 110 tisoč oseb iz drugih občin.
Migracije med statističnimi regijami
Delovne migracije med statističnimi regijami so manj pogoste kot med občinami – ob koncu leta 2015 so medregijski delovni migranti dosegli 18,4 % delovno aktivnega prebivalstva. Pod statistične regije (za lažjo predstavo) spadajo: Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska, Jugovzhodna Slovenija, Primorsko-notranjska, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Goriška, Obalno-kraška.
Še manjši je odstotek ljudi, ki na dnevni bazi opravljajo migracije iz ene kohezijske regije v drugo (vzhodna in zahodna Slovenija). Teh je bilo konec leta 2015 9,4 %. V zahodnem delu države je bilo tako več delovnih mest kot je bilo delovno aktivnih ljudi v tej kohezijski regiji.
Mednarodne delovne migracije
Govorimo o migraciji zaradi zaposlitve, to pomeni, da zaposleni nima državljanstva države, v kateri ima službo. Delovne migracije na mednarodnem področju urejajo pravne listine, kot so Mednarodna konvencija o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin, Evropska socialna listina, Evropska konvencija o socialni varnosti, Evropska konvencija o pravnem statusu delavcev migrantov. Bistvo vseh listin je odpravljanje diskriminacije, ki so ji lahko podvrženi delavci migranti.
Slovencem je za delo v tujini še vedno najbolj zanimiva Avstrija, ki ohranja najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU. V Avstriji tako dela več kot 12 tisoč Slovencev, veliko jih je tistih iz pomurske regije, sledi pa še delo v Italiji. Težave, s katerimi se ubadajo Slovenci, ki dnevno migrirajo v tujino, so nepopolne ali napačne informacije, preko katerih je predstavljen trg dela. Migranti se soočajo tudi s težavo priznavanja izobrazbe, oviro pa predstavlja tudi jezik. Vedno, ko delavec začne v tujini, tam začne znova in lahko se tudi zgodi, da mu je podeljeno nižje ovrednoteno delovno mesto, preko katerega posledično dobivajo nižjo plačo, dokler se ne izkažejo in napredujejo po vertikalni lestvici.
Avtor: Anja Damjanović za MojeDelo.com
Več si lahko preberete TUKAJ.
Delovno okolje in odnosi
Pomen medsebojnih odnosov na delovnem mestu
Eden izmed načinov, da se s potrebami potencialnih delodajalcev čim bolje ujamete, je poznavanje vaših osebnostnih lastnosti. Pri tem so vam lahko v pomoč rezultati opravljenega psihometričnega testiranja. Gre za poglobljen in obširen vprašalnik, ki zajema 190 vprašanj, s katerim dobite objektiven vpogled v vaše kompetence in osebnostne lastnosti. Izpostavite svoje osebnostne lastnosti, ko se predstavljate delodajalcem in tako hitreje pridobite pozornost kadrovikov in še uspešneje najdite najbolj primerno delovno okolje zase.
Delovno okolje in odnosi
Kako se spoprijateljiti na delovnem mestu?
Se sprašujete, kako najti prijatelja na delovnem mestu ne glede na to, ali ste pravkar začeli novo službo ali pa zgolj hrepenite po zavezniku v delovnem okolju? Čeprav navezovanje prijateljskih stikov nekaterim dela preglavice, to še ne pomeni, da se ne morete naučiti, kako se spoprijateljiti s sodelavci. V tem procesu morda najdete svojega novega najboljšega prijatelja ali pa vsaj najboljšega prijatelja iz službe. Dejansko imeti prijatelje v službi je zelo pomembno, zato je navedenih nekaj primerov, kako razviti in poglobiti odnose s svojimi sodelavci.
