Kaj pravzaprav je skrb zase?
Ko sliši izraz »skrb zase«, večina ljudi avtomatično pomisli na toplice in meditacijo. Seveda je tudi to del omenjene kategorije, vseeno pa je skrb zase (veliko) več kot to. Skrb zase pomeni, da ste »naredili nekaj zase« – podprli svoje fizično, duševno ali čustveno dobro počutje. Če prenesemo to na delovno okolje, vključuje skrb zase na delovnem mestu izvajanje posebnih ukrepov, ki podpirajo vaše dobro počutje na način, da ste produktivni in maksimalno osredotočeni pri svojem delu.
Primer: Če imate stresen dan v službi, se zvečer udobno namestite in predajte dobri knjigi, da odvrnete misli stran od službenih skrbi. Sedite ves dan za pisalno mizo? Poskrbite zase s kratkim sprehodom, da prekinete monotonijo in si med delom prevetrite glavo. Če ste čezmerno obremenjeni z delom, lahko skrb zase vključuje, da se naučite reči tudi »ne« in zavrniti pomoč nekomu drugemu ali pri drugem projektu. Ker je vsak človek unikat (s povsem samosvojimi potrebami), ki se na stres na delovnem mestu odziva po svoje, je učinkovita skrb zase zelo individualna stvar in se od posameznika do posameznika lahko precej razlikuje.
Zakaj je skrb zase tako pomembna za produktivnost na delovnem mestu?
S skrbjo zase izboljšamo fizično, duševno in čustveno zdravje – preplet, ki je bistven za dolgoročno in trajno produktivnost. Če stresa ne obvladujete, lahko ta občutno zmanjša vašo produktivnost in dobro počutje.
1. Poskrbite, da boste v dobri fizični kondiciji
Stres lahko fizično vpliva na vaše telo – od visokega krvnega tlaka, glavobolov, razdraženega želodca, bolečin v prsih, do motenj v spanju. Te zdravstvene težave so lahko manjše narave, lahko pa postanejo tako resne, da zaposleni pristane v bolniškem staležu in v celoti izostane z dela. Za fizično kondicijo lahko poskrbite z rednimi zdravstveni pregledi, telesno vadbo, zdravo prehrano, pravilnim spancem in izvajanjem sprostitvenih tehnik. Tako boste najlažje ostali fizično zdravi in pripravljeni na delo.
2. Izboljšajte svoje čustveno in duševno zdravje
Stres na delovnem mestu lahko povzroči težave v čustvenem in duševnem zdravju – tesnobo, depresijo, izgorelost, nezavzetost ter pomanjkanje osredotočenosti, kar običajno vodi do zmanjšane produktivnosti na delovnem mestu. Zaposlenim in vodilnim prav tehnike duševne in čustvene samopomoči omogočajo, da pravočasno obravnavajo omenjene težave, preden začnejo negativno vplivati na podjetje.
Kako izvajati skrb zase na delovnem mestu?
Kadar poskrbite za svoje fizično, čustveno in duševno dobro počutje, izvajate skrb zase. Če želite izboljšati raven skrbi zase na delovnem mestu, se boste morali posvetiti vsem trem področjem.
1. Fizično dobro počutje
- Naj vam bo v delovnem okolju udobno:
Glede na vrsto svojega dela ocenite, kaj bi lahko morda fizično spremenili, da izboljšate svoje počutje. Če ves dan sedite v pisarni, lahko skrb zase vključuje popoldanski tek, delo na terenu ob torkih ali pa nakup stvari za izboljšanje delovnega prostora (npr.: ergonomski stol, stoječo mizo ali nekaj rastlin). Če ste v službi ves dan na nogah, investirajte v dober in udoben par čevljev.
- Naj bo vaš delovni prostor primerno osvetljen
Verjeli ali ne, tudi vrsta osvetlitve vašega delovnega prostora lahko pomembno vpliva na splošno dobro počutje, zato jo je treba obravnavati kot del skrbi zase. Svetloba namreč občutno vpliva na delovno produktivnost, razpoloženje, energijo in budnost. Najboljša je seveda naravna svetloba, pa naj bo to zjutraj ali zvečer. Če pa dostopa do dnevne svetlobe nimate na voljo, delovno uspešnost veča delo pod »modro svetlobo«, saj »modre žarnice« ohranjajo umsko ostrino, vitalnost ter budnost, hkrati pa zmanjšujejo utrujenost in dnevno zaspanost.
- Spoznajte in uporabljajte pravilo 20-20-20
Če na delu ves dan buljite v računalniški zaslon, lahko poskrbite za dobro zdravje oči z uporabo pravila 20-20-20. To pravilo pravi, da morate po 20 minutah gledanja v zaslon vsaj za 20 sekund odvrniti pogled od ekrana in gledati v nekaj, kar je od vas oddaljeno 20 metrov. S tem boste izboljšali zdravje svojih oči, hkrati pa vam bo to opomnik, da si morate pogosto vzeti odmore ― vse to pa je samo voda na vaš mlin za izboljšanje fizičnega počutja.
2. Čustveno dobro počutje
Vseeno je, kakšno pozicijo zasedate v službi, v prvi vrsti ste človek – in ljudje imamo čustva. Lahko jih sicer skušate zatreti, vendar bodo verjetno sčasoma prišla na dan, tako ali drugače. Zato bodite pozorni, kakšno je vaše čustveno stanje in kako nanj vpliva delo.
- Postavite (poklicne) meje
Postavljanje mej je odličen način za ohranjanje čustvenega dobrega počutja in izboljšanje produktivnosti. Primer: Če vas toksični sodelavec ves dan nadleguje s pritožbami, lahko skrb zase vključuje postavitev zdrave komunikacijske meje z njim. Še en način je, da nekaj dni delate na daljavo, toliko, da dobite nekaj prostora.
- Bodite pozorni na ravnovesje med delovnimi obremenitvami in možnostmi izgorelosti
Druga stvar, ki jo morate upoštevati, je, kako vaše delovne obveznosti vplivajo na vas. Ste preobremenjeni in čutite, da se približujete izgorelosti? Če vaša delovna obremenitev postaja prenaporna, lahko skrb zase pomeni, da rečete »ne«, ko vas kolega prosi, da prevzamete nase še eno, dodatno odgovornost.
- Uporabite klasične pristope
Obstaja veliko tradicionalnih tehnik, ki jih lahko uporabite pri skrbi zase in izboljšate svoje čustveno počutje. Sem spadajo dejavnosti, kot so pisanje dnevnika, meditacija in terapija.
3. Duševno dobro počutje
- Vzemite si nekaj premora za duševno zdravje
Če čutite, da v službi postajate preutrujeni ali preobremenjeni, si vzemite nekaj premora. Včasih zadostuje že podaljšan konec tedna, če pa je utrujenost globlja, se pogovorite s svojimi nadrejenimi in osebnim zdravnikom ter pojdite na »bolniško«. To je samo kratkoročna rešitev, saj je težava precej kompleksnejša in je nekaj dni bolniškega staleža ne bo razrešilo. Preverite pri sebi, kako vam gre psihično, nato pa si vzemite premor od dela, kadar začutite, da ga potrebujete.
- Nastavite si budilko za kratke premore čez dan
Omislite si občasne petminutne odmore med delovnikom. To vključuje odklop od dela in razmislek o strategijah skrbi zase na področju duševnega zdravja. Med odmorom lahko berete, poslušate podcast ali greste na kratek sprehod. Morda pa je prav tovrstna mentalna ponastavitev tisto, kar potrebujete za nadaljevanje delovnega dne.
Poslušanje glasbe je najpogostejša metoda mladih po vsem svetu, kadar je govora o skrbi zase. Poslušanje prave glasbe namreč lahko poveča raven dopamina, to pa potem izboljša vaše splošno počutje in produktivnost.
Skrb zase je izjemno pomembna, če si želite biti na delovnem mestu bolj srečni ter deležni osebnega in poklicnega uspeha. Dobro počutje na delovnem mestu nima pozitivnega učinka le na vaše zdravje in odnose z vašimi sodelavci; vodilo bo tudi k boljši produktivnosti in razpoloženju, posledično pa tudi k večjim donosom podjetja.
Nasvet je za vas napisala: ekipa MojeDelo.com
