Poskrbite za svoje duševno zdravje na delovnem mestu

Zaradi pandemije, inflacije, političnih nemirov in številnih drugih dejavnikov stresa je duševno zdravje na delovnem mestu postalo glavna prednostna naloga mnogih delodajalcev.



25. 10. 2024

Po vseh pretresih se je skrb za duševno zdravje v zadnjih nekaj letih povečala, kar niti ni presenetljivo. Če je leta 2019 o vsaj enem simptomu duševnega zdravja poročalo 59 odstotkov anketiranih, je ta številka v letu 2021 poskočila na 76 odstotkov.

Po drugi strani pa se je izkazalo, da v organizacijah, v katerih so delavci zadovoljni z načinom vodenja svojih nadrejenih in prevladuje visoka stopnja dobrega (duševnega) počutja, bolj produktivna. Skrb za dobro počutje na delovnem mestu lahko poveča produktivnost do 12 odstotkov. Da bi svoje delo opravljali kar najbolje, imamo nekaj nasvetov, kako lahko v službi poskrbite za svoje duševno počutje in zdravje (vir).

Naj vas ne bo strah spregovoriti o svojih občutkih

Če se navadite odkrito govoriti o svojih občutkih, se boste lažje spopadali s trenutki, ko boste naleteli na težave. Mnogi so še vedno prepričani, da je pogovarjanje o počutju in čustvih znak slabosti. V resnici pa je to način prevzemanja odgovornosti za lastno dobro počutje – v vašem interesu je, da storite vse, kar lahko, da ostanete zdravi. S pogovorom lahko razrešite težavo, ki se vam že nekaj časa mota po glavi.

Če se odprete svojim sodelavcem, vam bodo ti prisluhnili in vas podprli, vi pa se boste počutili manj osamljene. In zadeva deluje v obe smeri; če se odprete vi, lahko to spodbudi druge, da storijo enako. Če je za vas to nekaj novega in se sprva počutite nelagodno, pustite času čas. Sprva vam bo verjetno težko, toda kmalu bo govorjenje o vaših občutkih postalo nekaj, kar pač enostavno počnete – del vas.

Naj vas ne bo sram prositi za pomoč

Nihče od nas ni nadčlovek. Zgodi se, da ste utrujeni ali preobremenjeni s tem, kako se počutite, ko gre nekaj narobe. Če vam stvari postajajo pretežke in se vam zdi, da se s težavami ne morete konstruktivno spopasti, naj vas ne bo sram prositi za pomoč. Vsak se je že kdaj v življenju znašel v takih okoliščinah.

Zaupajte svojo stisko družini ali prijateljem, ki vam bodo prisluhnili, svetovali ali morda lahko ponudili praktično pomoč. Za pomoč lahko prosite tudi sodelavca, ki mu zaupate. Lahko pa poiščite še druge, formalne načine – obisk svetovalne službe, priključitev k podporni skupini, v skrajni sili obisk zdravnika, ki vas bo napotil k strokovnjaku, če bo to potrebno.

Vzemite si nekaj časa za premor

Sprememba okolja ali ritma imata lahko blagodejne učinke na vaše duševno zdravje. To je lahko že petminutni premor med čiščenjem kuhinje, malo daljši odmor za kosilo v službi ali konec tedna, ki ste ga porabili za raziskovanje nečesa novega. Že samo nekaj minut je lahko dovolj, da se razbremenite – rezervirate si nekaj časa samo zase.

Globoko vdihnite in se sprostite. Poslušajte svoje telo. Med delom bo pomagal že nekajminutni sprehod na zraku, skodelica čaja ali pa da za nekaj trenutkov zapustite pisarno, da pomirite misli in preusmerite svojo pozornost. Če ste zelo utrujeni, si privoščite daljši počitek, morda celo dremež, saj utrujenost slabo vpliva na duševno zdravje, pa še dodatno znižuje koncentracijo.

Počnite nekaj, v čemer ste zares dobri

Pri premagovanju stresa pomaga užitek. Kadar izvajate dejavnost, v kateri uživate, najverjetneje pomeni, da ste v njej tudi dobri – to je idealen način za povečanje lastne samozavesti. To je lahko vaša služba in če lahko, se posvetite nalogam, v katerih blestite.

A pomembno je tudi, da se osredotočite na hobije, kot sta na primer risanje ali reševanje sudokuja, ki vam za nekaj časa pomaga preusmeriti misli in pozabiti na skrbi, povezane s službo, kar posledično spremeni vaše razpoloženje na bolje. Dobro je imeti neko prostočasno dejavnost, v kateri niste v vlogi mame, očeta, partnerja ali zaposlenega, ampak ste vi samo vi.

Sprejmite se

Nekateri so rojeni šaljivci, drugi so matematični geniji, tretji pa so fantastični kuharji. Dejstvo je, da smo si med seboj različni. Veliko bolj zdravo je sprejeti, da ste unikatni, kot pa si želeti, da bi bili bolj podobni nekomu drugemu. Če se dobro počutite v svoji koži, se to odraža v vaši samozavesti in pripravljenosti za učenje novih veščin, v obiskovanju novih krajev in sklepanju novih prijateljstev.

Dobra samopodoba vam pomaga, da se lažje soočite s težavami v življenju, ko te enkrat nastopijo. Bodite ponosni na to, kar ste. Prepoznajte in sprejmite tisto, v čemer niste dobri, nato pa se osredotočite na tisto, kar počnete res dobro.

Ne pozabite na skrb za druge

Kadar si želite ohraniti dobre odnose z ljudmi, ki so vam blizu, je skrb zanje zelo pomembna; lahko vas celo zbliža. Skrb za druge sestavlja raznovrsten spekter aktivnosti: lahko gre samo za skodelico kave in zaupen pogovor z enim od sodelavcev, pomoč pri iskanju najučinkovitejše rešitve za trenutno kadrovsko stisko ali pa prostovoljno delo v domu starejših občanov.

Nekateri si omislijo hišnega ljubljenčka. Kadar pomagate drugim, se počutite potrebne in cenjene, to pa poveča samozavest. Skrb za druge vam omogoči videti in doživeti svet z drugega zornega kota, kar vam nato lahko pomaga, da svoje težave postavite v pravo perspektivo.

Tektonski družbeni premiki zadnjih nekaj let so povzročili, da so mnogi zaposleni še dodatno občutili stres in se počutijo še dodatno ranljive. Z naštetimi strategijami lahko proaktivno pristopite k izboljšanju svojega duševnega zdravja pri delu in utrete pot še drugim, da storijo enako.