[REZULTATI ANKETE] Dve tretjini sodelujočih v anketi si želi kombinacije dela od doma in v pisarni

Pandemija koronovirusa je med vsemi tegobami, ki jih je povzročila, močno posegla tudi v globalni trg dela in povsem spremenila dojemanje samega delovnega procesa. Če se je pred dobrima dvema letoma delo od doma za večino zaposlenih in delodajalcev zdelo nekaj eksotičnega, pa danes zagotovo ni več tako, kar potrjuje tudi naša anketa. Kar dve tretjini sodelujočih si namreč želi hibridnega modela dela, torej kombinacije dela od doma in v pisarni.



27. 3. 2022

Tema, ki razdeljuje svetovna podjetja

Vprašani Slovenci bi najraje kombinirali

Za prihodnost dela ni enotne rešitve, ki bi ustrezala prav vsem. To je pokazala tudi anketa, ki smo jo na MojeDelo.com opravili med profili, pri katerih narava dela dopušča delo od doma.

»Večina, kar dve tretjini, si želi hibridnega modela dela, kot so ga uvedli pri Disneyju, je pokazala anketa na našem karierno-zaposlitvenem portalu MojeDelo.com,« je povedala Nika Rakonjac, vodja marketinga na MojeDelo.com.

Na »klasičen način« (na lokaciji podjetja), kot ga zagovarja Netlix, bi delalo le dobrih 11 % vprašanih, 22 % od skupaj 708 sodelujočih v anketi pa jih zagovarja popoln prehod na delo od doma, kot so ga v novi strategiji začrtali pri Shopifyju.

Najbolj vroč izziv delodajalcev

Covid-19 je popolnoma spremenil naš način razmišljanja o delu v pisarnah in na daljavo. Če se je prej zdelo skoraj nepredstavljivo, da bi delali iz »domačega naslanjača«, je med pandemijo to postalo celo zaželeno. Pojem »standardni način dela« je ob tem dobil povsem nov pomen. Tako delodajalci kot tudi zaposleni so se začeli spraševati o (ne)smiselnosti ohranitve delovnega procesa, kot smo ga poznali pred pandemijo.

Odziv podjetij na novo realnost je bil seveda izredno raznolik. Celo največje tehnološke korporacije, kot so Shopify, Disney ali Netflix, so za postpandemično obdobje sprejele povsem drugačne strategije. Za nekatere je bila izkušnja dela na daljavo tako pozitivna, da so se odločili, da tovrsten koncept ohranijo tudi v prihodnosti, drugi še naprej dosledno zagovarjajo vrnitev v pisarne, medtem ko se številna podjetja, med njimi Google, Microsoft, Meta in Amazon, odločajo za t. i. hibridni pristop, ki omogoča kombinacijo dela od doma in v pisarni.

Mlajši pozdravljajo delo na daljavo

Zaposleni se zelo različno odzivajo na spremembe delovnih procesov. Ni presenetljivo, da je mlajša generacija zadovoljna z možnostjo dela na daljavo – ta način dela so sprejeli kot del nove normalnosti. Navsezadnje so predstavniki t. i. generacije Z odraščali s pametnimi telefoni, hitrim internetom in družbenimi omrežji. Že na spletu igrajo igre, uporabljajo aplikacije za zmenke in na najrazličnejše načine komunicirajo s preostalim svetom iz svojega domačega naslonjača.

Nekoliko drugače seveda na spremembe delovnih procesov gledajo tisti nekoliko starejši, ki delo še vedno dojemamo na bolj »klasičen« način, to je na lokaciji podjetja, s fiksnim delovnim časom. Kakšna oblika dela naj se uveljavi po »pandemičnem času«, pa se ne sprašujejo samo svetovne korporacije, pač pa tudi podjetja pri nas. Lani je bilo po podatkih Inšpektorata RS za delo v Sloveniji za delo od doma prijavljenih 217.428 delavcev, kar je več kot 100-krat več kot pred epidemijo. Bo tako tudi ostalo?

»Svetovne raziskave kažejo, da delo na daljavo ni le začasna anomalija na trgu dela. Tako za delodajalca kot tudi zaposlene prinaša številne prednosti, kot so zmanjšanje stroškov, prihranek časa, udobje, prilagodljivost in posledično večje zadovoljstvo in produktivnost. Poleg očitnih prednosti pa je pomemben faktor tudi dejstvo, da lahko z delom na daljavo živimo, kjer želimo, hkrati pa delamo za podjetje, ki je na drugi lokaciji, morda celo v drugi državi,« je pojasnila Nika Rakonjac.

Medosebni stik v živo še vedno izjemnega pomena

Kljub prednostim, ki jih prinaša sodobna tehnologija, pa nič ne more nadomestiti medosebnega stika »v živo«. S pristnim pogovorom »iz oči v oči« se marsikdaj hitreje in učinkoviteje reši zaplet ali dilema pri delu, prav tako je za »brainstorming« nepogrešljiv stik ekipe na isti lokaciji.

»Zaposleni so med pandemijo začeli pogrešati druženje s sodelavci in rutino, ki jo prinaša vstajanje ob uri in odhod na delovno mesto. Ne nazadnje je delo med sodelavci pomembno za socializacijo in omogoča boljšo komunikacijo kot preko spleta,« je še dodala Nika Rakonjac.

Z delom na lokaciji podjetja zaposleni tudi lažje vzdržujejo strukturo delovnega dne in preprečijo, da bi se službene obveznosti »zavlekle« v čas, ki bi ga lahko namenili za sprostitev, hobije in družino.