Izstopite iz množice: primer uspešne iskalke dela!
Ena od prednosti medmrežja je, da se lahko preko njega iskalci zaposlitve lažje prijavijo na številne odprte oglase za delo. Žal obstaja tudi zakonitost – več kandidatov se prijavi, manjše so možnosti za uspeh.
Zato se iznajdljivi iskalci poslužujejo metod, ki bi preprečile, da bi njihov življenjepis pristal v košu z ostalimi. Tako je na primer Mojca, iskalka zaposlitve, za dosego delodajalčeve pozornosti opravila nekaj »detektivskega« dela.
Pred približno pol leta je zagledala zaposlitveni oglas, ki se je nanašal na njeno delovno področje znotraj novonastajajočega oddelka v nekem podjetju. Oglas ni razkrival niti imena oddelka niti imena kontaktne osebe, ki naj bi vodila razgovore. Namesto da bi le oddala svojo prijavo preko interneta, je odprla spletno stran podjetja in jo raziskala. Našla je seznam delovnih mest, ki naj bi jih odprli v novem poslovno-informacijskem oddelku, in ugotovila, da gre za oddelek, na katerega se nanaša oglas. Poklicala je telefonista podjetja in vprašala, s kom lahko govori o tem. Prevezal jo je do administratorke, ki ji je ponudila ime osebe, ki naj bi odločala o zaposlitvi, in njen e-naslov, na katerega je poslala svoj življenjepis. Trud se ji je obrestoval, saj so jo na koncu izbrali.
Mojčin pristop predstavlja eno od možnih rešitev večne dileme: kako naj kandidat izstopi iz množice prijav preko spleta? Vaš življenjepis lahko iz ožjega izbora kandidatov izločijo že samo zaradi tega, ker nima določenih ključnih besed. Zaradi tega uspešni iskalci uporabijo drugačno taktiko, ki zahteva ustvarjalno raziskovanje: ob aktualnih oglasih skušajo izslediti identiteto kadrovikov ali oseb, ki odločajo o zaposlovanju, ter ciljajo nanje.
To taktiko je uporabila Vesna iz Žalca. Zasledila je zaposlitveni oglas za delo administratorke na fakulteti, ki pa ni razkrival imena osebe, zadolžene za izbiro kandidatov. Pregledala je spletno stran fakultete in našla osebo, ki je v tistem obdobju opravljala to delo. Sklepala je, da je to oseba, ki bo odločala o zaposlovanju. Poslala ji je e-pismo, prejela odgovor in dobila razgovor.
Sicer ni dobila službe, a je spoznala, da je prišla do nečesa bolj oprijemljivega. Zato je ta pristop še naprej preizkušala. Klicala je centrale podjetij in spraševala telefoniste o ljudeh, ki naj bi odločali o zaposlitvi. Decembra se ji je nasmehnila sreča in dobila je delo.
Tudi računovodja v proizvodnem podjetju, Ana, ima podobno izkušnjo. Hotela je zaposliti nekoga, ki bi jo nasledil, zato je najela zaposlitveno agencijo, da bi ji poiskala kandidate. Agencija je na medmrežju objavila oglas, ki je vseboval naziv prostega delovnega mesta, dejavnost podjetja in regijo, kjer podjetje deluje. Ker pa ni vseboval naziva podjetja niti Aninega priimka ali njene telefonske številke, je bila toliko bolj presenečena, ko je prejela telefonski klic iskalke v zvezi s prostim delovnim mestom.
Ugotovila je, da jo je oseba izsledila na podlagi oglasa, ki ga je podjetje objavilo pred pol leta, ko je iskalo varilca. Ta oglas je odkrival ime podjetja, opis njegove dejavnosti in nudil telefonsko številko. Iskalka zaposlitve je sklepala, da v regiji ne more biti veliko podjetij s podobno dejavnostjo, in prišla do pravilnega zaključka, da gre za isto podjetje. »Bilo je zelo podjetno od nje,« pravi Ana. »Brezkompromisno je vprašala: ‘Zanima me to delovno mesto. Kdaj lahko pridem na pogovor?’«
Izkazalo se je, da njen življenjepis ni bil dobro napisan in bi ga v agenciji verjetno zavrnili. Na podlagi razgovora pa je Ana ugotovila, da je ta ženska za njih dobra pridobitev, in jo zaposlila.
Avtor: Ekipa MojeDelo.com
