Raziskava: Skoraj tretjina mladih ne verjame, da jim bo delo omogočilo ustvariti družino
Delo za mlade ni več samo vprašanje kariere, napredovanja in plače. V ospredje vse bolj prihajajo zdravje, osebne vrednote, kakovost življenja in občutek, da se trud sploh izplača.
Raziskava, ki jo je za MojeDelo.com izvedel Valicon, kaže, da mladi v delo sicer še vedno verjamejo, a precej manj verjamejo v klasično obljubo, da bo trdo delo samo po sebi prineslo finančno varnost, lasten dom in stabilno prihodnost.
Med mladimi jih 71 odstotkov verjame, da jim bo delo v prihodnjih desetih letih omogočilo ustvariti družino, 61 odstotkov jih pričakuje finančno varnost, le 38 odstotkov pa meni, da si bodo lahko zagotovili lastno stanovanje.
To pomeni, da mladi ne izgubljajo nujno vere v delo, vse bolj pa dvomijo, da jim bo delo omogočilo rešiti eno ključnih življenjskih vprašanj – stanovanjsko.
»Pri mladih generacijah ne gre več za pomanjkanje ambicij, temveč za dvom, da bo trud sploh poplačan. Ko mladi ne verjamejo več v klasično obljubo, da trdo delo prinese dom in družino, se spremeni tudi njihov odnos do dela in delodajalcev,« pojasnjuje Andreja Šobar, vodja marketinga na MojeDelo.com.
Zdravje je pomembnejše od lojalnosti delodajalcu
Raziskava kaže tudi jasen premik pri odnosu mladih do delodajalcev. Če bi po prvem letu zaposlitve ugotovili, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje, bi podjetje zagotovo ali verjetno zapustilo kar 81 odstotkov mladih.
Podobno pomembne postajajo tudi vrednote. Če bi mladi ugotovili, da se vrednote podjetja razlikujejo od tistih, ki so jim bile predstavljene ob zaposlitvi, bi jih v podjetju ostalo le 36 odstotkov.
Mladi torej vse manj sprejemajo razkorak med tem, kar podjetje obljublja, in tem, kar zaposleni v resnici doživijo. Dobra plača sama po sebi ni več dovolj, če delo prinaša stres, slabo počutje ali občutek, da podjetje ne živi vrednot, ki jih komunicira navzven.
Dobra služba ni več samo dobra plača
Tudi širša populacija pri izbiri zaposlitve vse bolj poudarja dejavnike, ki so povezani s kakovostjo vsakdanjega življenja. Med najpomembnejšimi ostajajo pozitivno delovno okolje, bližina delovnega mesta, zaposlitev za nedoločen čas ter ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.
Vse večji pomen pridobiva tudi možnost dela od doma. To kaže, da zaposleni pri delu ne iščejo več zgolj varnosti, temveč tudi več prilagodljivosti in večji nadzor nad svojim časom.
»Delo že dolgo ni več samo vir zaslužka. Postaja del življenja, ki se mu mora prilagoditi, ne pa obratno. Delodajalci, ki bodo to razumeli, bodo lažje privabljali in zadrževali zaposlene,« poudarja Andreja Šobar.
Preobremenjenost postaja eden ključnih razlogov za menjavo službe
Med razlogi za iskanje nove zaposlitve še vedno izstopajo boljši delovni pogoji in boljše delovno okolje, a raziskava kaže, da vse večjo vlogo dobivata preobremenjenost in splošno nezadovoljstvo z delom.
To je še posebej opazno pri pasivnih iskalcih zaposlitve – tistih, ki nove službe aktivno ne iščejo, a bi bili ob pravi priložnosti pripravljeni zamenjati delovno mesto. Pri njih sta stres in preobremenjenost med pomembnejšimi razlogi za razmislek o odhodu.
Zaposleni torej službe vse pogosteje ne menjajo samo zaradi višje plače, temveč zaradi želje po boljšem ravnovesju, manj stresa in bolj zdravem delovnem okolju.
Iskanje nove službe ni več nekaj, kar se skriva
Raziskava kaže tudi spremembo v odnosu do menjave zaposlitve. Delež ljudi, ki odkrito povedo, da iščejo novo službo, je dosegel najvišjo raven doslej.
Če je bilo iskanje nove službe včasih nekaj, kar so zaposleni raje zadržali zase, danes vse več ljudi o svojih kariernih načrtih govori bolj odprto. Pri tem pomembno vlogo dobivajo tudi družbena omrežja in profesionalne platforme, kot je LinkedIn.
Hkrati se povečuje negotovost glede prihodnosti trga dela. Delež vprašanih, ki pričakujejo več brezposelnih v prihodnjem letu, se je povečal s 45 na 57 odstotkov, kar je najvišja raven pesimizma doslej. Najbolj pesimistični so zaposleni v proizvodnji in pasivni iskalci zaposlitve.
Kljub temu zaznana varnost lastne zaposlitve ostaja razmeroma visoka. To pomeni, da razmišljanje o menjavi službe vse pogosteje izhaja iz osebnih pričakovanj, vrednot in počutja, ne samo iz strahu pred izgubo zaposlitve.
Umetna inteligenca že pomaga pri iskanju zaposlitve
Umetna inteligenca postaja vse bolj prisotna tudi na področju dela in iskanja zaposlitve. Delež vprašanih, ki poročajo, da se umetna inteligenca na njihovem delovnem mestu uporablja redno in v širšem obsegu, se je v enem letu povečal z 18 na 25 odstotkov.
Hkrati se je zmanjšal delež tistih, ki menijo, da se umetna inteligenca pri njihovem delu ne uporablja in se tudi ne bo uporabljala, in sicer z 32 na 23 odstotkov.
Največ pričakovanj glede uporabe umetne inteligence imajo aktivni iskalci zaposlitve. Ti umetno inteligenco vse pogosteje uporabljajo tudi pri pripravi življenjepisov, pisanju prijav in pripravah na zaposlitvene razgovore.
Kaj to pomeni za delodajalce?
Trg dela se spreminja. Ljudje ne iščejo več samo službe, temveč službo, ki podpira njihovo življenje. Za delodajalce to pomeni, da bodo morali več pozornosti nameniti delovnemu okolju, transparentnosti, odnosom, obremenitvam in resničnemu ujemanju med vrednotami, ki jih komunicirajo, ter vsakodnevno izkušnjo zaposlenih.
»Uspešni bodo delodajalci, ki bodo razumeli, da kandidati danes ne iščejo le zaposlitve, temveč okolje, v katerem lahko dolgoročno delajo, živijo in se razvijajo,« sklene Andreja Šobar.
Vir: Raziskava MojeDelo.com, izvedena med 17. in 24. aprilom 2026, n = 634; izvajalec Valicon. Raziskava je bila izvedena z metodo spletnega anketiranja CAWI v okviru spletnega panela družbe Valicon. Rezultati so reprezentativni za slovensko populacijo med 16. in 65. letom starosti, ki še ni upokojena, po spolu, starosti, regiji in tipu naselja.
Delovno okolje in odnosi
Moja mama dela od doma, pa tvoja?
Ena izmed pomembnih odločitev, s katero se srečuje večina žensk po rojstvu otroka, je: ali ostati doma z otroci, ali oditi nazaj v službo. Če se vrne na delovno mesto, kjer je bila prej (ali najde drugo zaposlitev), bo prvih nekaj mesecev kar težkih, saj bo z manj kot eno leto starim nadobudnežem grobo pretrgana vez, hkrati pa bo morala poskrbeti tudi za primerno varstvo (vpis v vrtec ali najem varuške). Če ostane doma, bo celotno gospodinjstvo ob velik del dohodka, prav tako pa bo izgubila izzive, s katerimi se človek spoprijema na delovnem mestu. Katera pot je torej prava? Ali obstaja še tretja?
Delovno okolje in odnosi
5 trikov do efektivnega sestanka
Vsi poznamo pregovor »čas je denar« in to še posebej velja v modernem svetu, kjer nam šteje dejansko vsaka minuta. Za mnoge poslovneže se delovniki odvijajo na sestankih, kjer čas mečejo v zrak in neprestano poslušajo mletje prazne slame, kjer se doseže bore malo. Ameriška raziskava z naslovom Metanje časa med delovnim časom je pokazala, da je 26 % intervjujancev odgovorilo, da jim najbolj neproduktiven čas predstavljajo ravno sestanki in video konference.
