Kar 80 % zaposlenih na digitalnem področju pripravljenih delati za tuja podjetja na daljavo
Na digitalnem področju 40 % zaposlenih aktivno išče zaposlitev, skoraj 75 % pa jih namerava v bližnji prihodnosti zapustiti svoje trenutno delovno mesto. Boljše karierne priložnosti in iskanje novih izzivov sta glavna razloga za zamenjavo službe, je pokazala svetovna raziskava med skoraj 10 tisoč zaposlenimi v digitalnem svetu, ki sta jo pri nas izvedla največji slovenski zaposlitveni portal MojeDelo.com, član skupine The Network, in družba Boston Consulting Group (BCG).
11. 2. 2025
Iskanje novih izzivov, pri nas skoraj 57 odstotkov tistih, ki si želijo novih priložnosti
Raziskava, ki je del serije Decoding Global Talent (Dekodiranje izziva digitalnih talentov), je pokazala, da je pri zaposlenih na tehnološkem področju glavno gonilo pri menjavi službe priložnost za napredovanje in gradnja kariere (63 %), sledi pa mu iskanje novih izzivov (49 %). Medtem ko države Srednje Evrope, kamor spada tudi Slovenija, nadpovprečno iščejo novih izzivov (57 %), je prav tako razlog za iskanje novih priložnosti v dejstvu, da se skoraj 45 % digitalnih talentov ne počuti dovolj cenjene v trenutni službi.
Graf 1: Odstotek tistih, ki bi menjali službo, in razlogi – globalno in za Centralno Evropo
Dobro ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je za digitalne delavce še vedno najbolj cenjen vidik njihovega dela. Po drugi strani pa so se finančna nadomestila, kot so plače in dolgoročne spodbude, na primer lastništvo delnic, povzpela po lestvici s petega, kjer so pristala v raziskavi iz leta 2018, na tretje mesto. Tudi raznolikost in vključenost ter skrb za okolje pri 61 % zaposlenih na digitalnem področju v zadnjem letu dobivajo vedno večji pomen. Polovica vprašanih ne bi delala v podjetju, ki ne goji kulture raznolikosti in vključenosti; 48 % goji enako prepričanje o skrbi za okolje.
Večina vprašanih iz Srednje Evrope, kamor spada tudi Slovenija, bi delala na daljavo za tuja podjetja
Delež zaposlenih na digitalnih področjih, ki so se zaradi dela pripravljeni preseliti v drugo državo, se je s 67 % v letu 2018 zmanjšal na 55 %, v državah Srednje Evrope pa je ta odstotek še nižji (45 %). Vseeno pa bi jih na svetovni ravni 68 % z veseljem delalo na daljavo za delodajalca brez fizične prisotnosti v njegovi državi, kar je precej višji odstotek od 57-odstotnega povprečja med zaposlitvami na vseh ostalih področjih.
Graf 2: Odstotek tistih, ki bi delali na daljavo
Med prebivalci Srednje Evrope, kamor je bila vključena tudi Slovenija, je celo 80 % zaposlenih na digitalnem področju pripravljenih delati na daljavo za podjetje v tujini.
Srednjeevropejci bi šli delat v ZDA
ZDA, Združeno kraljestvo, Nemčija in Švica so na vrhu seznama držav, kjer bi digitalni talenti iskali zaposlitve na daljavo. Te iste države so tudi na vrhu seznama, kamor bi se tehnološki talenti zaradi dela bili pripravljeni tudi preseliti. Tehnološki talenti, ki se zaradi dela želijo fizično preseliti, pa so od zadnje raziskave spremenili preference, in sicer je Kanada kot najbolj zaželena destinacija prehitela ZDA. Evropske države, vključno z Nemčijo, Švico in Francijo, so zabeležile upad priljubljenosti, Singapur in Nova Zelandija pa sta novi na seznamu prvih desetih držav, k čemur so botrovale njihove ugodne epidemiološke razmere. Združeno kraljestvo je ohranilo peto mesto, pri čemer je London še vedno najbolj privlačno mesto za digitalne talente, kamor bi se preselili v tujino.
Graf 3: Spremembe v najbolj priljubljenih destinacijah za delo na daljavo
Prilagodljiv delovni čas in lokacija dela želja velike večine
Čeprav je imela koronakriza na delovne vzorce zaposlenih v tehnoloških podjetjih veliko manjši vpliv kot na splošno delovno silo, so tudi digitalni delavci večkrat delali na daljavo kot sicer – popoln prehod na delo na daljavo je do konca leta 2020 zabeležilo kar 76 % vprašanih v primerjavi z 41 % leta 2018. Velika večina, kar 95 %, si želi obdržati prilagodljiv delovni model, po katerem bi vsaj enkrat tedensko delali od doma, samo 25 % pa je takšnih, ki bi si želeli popolnoma preiti na delo na daljavo. Zelo so cenjene tudi druge vrste prilagodljivosti, saj ima 75 % vprašanih raje povsem ali vsaj delno fleksibilen delovni čas. V Srednji Evropi je takšnih z digitalnega področja kar 86 %.
Epidemija je dala zagon digitalizaciji v vseh panogah, zaradi česar je povpraševanje po tehnoloških talentih v tem času močno naraslo. Vprašanje ostaja, kako jih pritegniti in zadržati. Raziskava kaže, da bo zato potrebno veliko več kot le finančne spodbude.
Na plečih podjetij je sedaj, da poslovne strategije prilagodijo novim razmeram na trgu, zaposleni in iskalci zaposlitve na drugi strani pa so se že v veliki meri sprejeli nove načine dela, kot je delo na daljavo, izzivi pa se porajajo pri vzdrževanju ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, kar je za digitalne delavce najbolj cenjen vidik njihovega dela. O tem smo nedavno pisali v članku tukaj.
* V Raziskavo Decoding Global Talent je bilo vključenih 209 tisoč ljudi iz 190 držav iz vsega sveta. Med njimi je bilo 1.617 respondentov iz Slovenije, v starosti od 17 do 65 let, med katerimi so prevladovale ženske (66 %), največ sodelujočih je imelo višjo oz. visoko izobrazbo (47 %), magisterij (19 %) ali poklicno izobrazbo (17 %). Med sodelujočimi v svetovni raziskavi je bilo 9.850 zaposlenih na digitalnem področju, 339 sodelujočih je prihajalo iz držav Srednje Evrope, to so Slovenija, Hrvaška, Srbija, Poljska, Češka, Madžarska in Romunija.
Nasvet je za vas napisala: ekipa MojeDelo.com
Povezani članki
Delovno okolje in odnosi
Vici in šale v službi – da ali ne?
Zagotovo ste že slišali nasvet, da je pametno sestanke, predstavitve ali celo razgovore za službo začeti s šalo. Tako naj bi sprostili ozračje, ki je v takšnih okoliščinah običajno napeto. Pomembno je že na začetku pritegniti pozornost slušateljev, toda ali je humor res pravi način?
Delovno okolje in odnosi
Raziskava Ugled delodajalca 2021: zakaj je res pomembno, da sodelujete?
S sodelovanjem v raziskavi Ugled delodajalca pomagate trg dela oblikovati na boljše. Kako? Z iskreno oceno, ki delodajalcem poda celovit vpogled v njihovo delovanje in percepcijo na trgu dela. Razkriva namreč področja, na katerih so uspešni, pa tudi tista, na katerih morajo še graditi.
