Kako na razgovoru pristopiti k pogovoru o prejšnji plači?
Kadar iščete novo zaposlitev, je neizbežen del procesa tudi pogovor o prejšnji plači. Nekateri delodajalci višino plače navedejo v razpisu za delo, drugi vas povprašajo po vaših pričakovanjih že takoj, ko se prijavite na zaposlitev, tretji pa počakajo do razgovora oziroma do trenutka, ko vam dajo uradno ponudbo za zaposlitev. Ne glede na to, v katero skupino se uvršča vaš potencialni nov delodajalec, se na ta pogovor morate (dobro) pripraviti.
Nenazadnje ste tudi vi tisit, ki jih zanima plačilni rang, ki ga je delodajalec pripravljen ponuditi za delovno mesto, za katero se prijavljate. Predstavljajte si, da prestanete prvi krog in vam dajo za izpolnimi psihometrični test, na podlagi katerega ste povabljeni v drugi krog razgovorov, vi pa ne veste, ali je delovno mesto dovolj plačano in ali vam bo plačilni razred sploh odgovarjal. Ali še huje, izbrani ste za delo, niste pa imeli iskrenega pogovora o plačilnih pričakovanjih. Ne želite si biti v takšni situaciji, med drugim pa to ni fer tako do vas kot tudi do bodočega delodajalca.
Na razgovoru vas bo vsak dober in iskren vodja zaposlovanja povprašal po višini vaše trenutne ali zadnje plače. Na ta način želi ugotoviti vašo tržno vrednost. Vaša zgodovina plač (zlasti plača, ki ste si jo prislužili na svojem zadnjem delovnem mestu) je eden od dejavnikov, ki jih lahko delodajalec uporabi za ocenjevanje vaše ravni izkušenj in vrednosti, ki jo lahko kot zaposleni doprinesete v njegovo organizacijo. S poizvedovanjem po plačni preteklosti si zaposlovalci hkrati želijo zagotoviti, da so vaša pričakovanja usklajena z njihovim proračunom za vaše delovno mesto. Če je vaša zadnja plača bistveno višja od te, ki jo vam je delodajalec pripravljen ponuditi, je to znak, da ste morda preveč kvalificirani za to delovno mesto. Nenazadnje pa delodajalec na ta način tudi preveri, ali za zaposlitev ponuja pravičen znesek.
Primer: Če je večina kandidatov za delovno mesto plačana več, kot je predvideno v proračunu za to zaposlitev, bo organizacija morda morala zvišati svojo ponudbo ali prilagoditi razpis oziroma oglas, da bo ciljal na mlajše strokovnjake.
To pa ne pomeni, da vsi delodajalci zahtevajo od kandidatov, da z njimi delijo svojo plačno zgodovino – morda na to vprašanje sploh ne boste naleteli. Če delodajalec od vas ne zahteva teh podatkov, vam jih ni treba vključiti v prijavo ali v katero koli drugo fazo postopka zaposlovanja, vas pa lahko delodajalec (namesto po višini prejšnje plače) vpraša po želenem razponu plače.
Če se vam ne zdi primerno z delodajalcem deliti informacij o svoj plačni zgodovini, ker menite, da še nimate dovolj dobrega vpogleda v delo in vaše zadolžitve, se lahko vprašanju izognete ali pa ga vljudno zavrnete. V tem primeru je v vašem interesu, da utemeljite in pojasnite, zakaj ste to storili.
Primer: »Raje bi se še malo pogovoril z vami glede mojih delovnih nalog in odgovornosti, preden bi načela razpravo o mojih plačnih pričakovanjih.«
K pogovoru o plači lahko pristopite na različne načine. Vse je odvisno od tega, koliko ste pripravljeni deliti, kako podrobne informacije zahteva delodajalec in v kateri fazi procesa zaposlovanja morate zaposlovalcu zagotoviti te informacije.
1. Uporaba neke splošne ocene.
Namesto natančnega zneska lahko navedete neko splošno številko. Primer: »Trenutno zaslužim nekje okoli 2.000 evrov.«
Če se je vaša plača v času zaposlitve povečala, lahko navedete razpon ali pa začetno in trenutno plačo. S takim odgovorom delodajalcu hkrati ponazorite tudi, da ste si s svojim delom in strokovnostjo prislužili povišico.
Primer: »Moja začetna mesečna plača brez dodatkov je znašala 1.450 evrov neto, trenutno pa je moja plača brez dodatkov 1.950 evrov neto.«
Lahko pa se odločite in navedete svojo točno plačo ali pa jo zaokrožite na najbližje celo število (če zaslužite 1.950 evrov mesečno, je smiselno ta znesek zaokrožiti na 2.000 evrov).
Ko že govorite o svoji plači, pa ne pozabite omeniti in vključiti tudi vseh rednih bonusov (za pridobitev projekta, delitev dobička itn.), dodatkov (na uspešnost, božičnica ali 13. plača), nadomestil in morebitnih provizij.
Nekaj napotkov za pripravo na pogovor o plači
- Vedeti morate, kakšna je vaša trenutna in prejšnja bruto in neto plača.
- Pripravljen imejte odgovor, če vas vprašajo po pričakovanjih (Izberite enega izmed poprej navedenih načinov).
- Naredite raziskavo o višini običajne plače za to vlogo v tej regiji.
- Znati morate navesti svoje prednosti in jih utemeljiti.
- Pred razgovorom vadite govorjenje o svoji plači na glas, morda pred ogledalom ali z zaupanja vredno osebo.«
- Odgovor naj bo samozavesten, jedrnat in brez opravičevanja (npr. izogibanje besedam kot »žal«, »vem, da zvenim zahtevno«).
Če potencialnemu delodajalcu zaupate višino vaše trenutne plače, to še ne pomeni, da boste enak znesek prejemali tudi na novem delovnem mestu. Prav tako ne pomeni, da ste zaradi tega naenkrat v slabšem pogajalskem izhodišču za višjo plačo. Delodajalcem je jasno, da je cilj mnogih iskalcev nove zaposlitve povečati svoj dohodek. To je še toliko bolj pričakovano, če jim nove delovne zadolžitve prinašajo dodatne izzive in več odgovornosti kot služba, ki jo opravljajo trenutno.
Delovno okolje in odnosi
Kako uspešno predstaviti svoj neuspeh
Vsi dobro vemo, da se na napakah učimo in nam poleg tega nudijo priložnost za nova spoznanja, znanja in izkušnje. Za nekatere napake težko prevzamemo odgovornost, ob drugih se nasmejimo, najpogosteje pa jih uporabimo za zgled, kaj naj prihodnjič storimo drugače. Neuspehi so konec koncev del našega življenja, tako zasebnega kot kariernega. Spodrsljaji nas delajo človeške, saj so del naravnega procesa učenja. Bolj kot sami spodrsljaji in napake so pomembna dejanja po naših neuspehih.
