Duševno zdravje na delovnem mestu

Tako zelo smo ujeti v neizprosno tekmo s časom in obveznostmi, da se običajno duševnih stisk zavemo prepozno. Tako delodajalci kot zaposleni tudi še vedno stežka spregovorijo o duševnem zdravju, čeprav ima ravno služba, ki predstavlja vsaj tretjino našega dneva, velik vpliv na naše počutje. V nadaljevanju razkrivamo, kako poskrbeti za duševno zdravje na delovnem mestu.



12. 5. 2025

Slovenci čutijo visoko obremenitev na delovnem mestu

Kar 25 odstotkov delavcev v Evropi navaja, da večino svojega delovnega časa doživljajo stres. Podoben odstotek pa jih navaja, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje. Ta podatek podkrepi dejstvo, da v Evropski uniji naraščajo izostanki z dela, nezaposlenost in številni zahtevki za dolgotrajno nezmožnost za delo zaradi stresa ter težav z duševnim zdravjem. Slovenci smo v vrhu evropskih držav, ki poročajo o visoki stopnji stresa pri delu. Ta je tudi eden glavnih razlogov za odsotnost z dela in skrajšani delovnik. Z njim je povezanih 50 do 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni.

Najpogostejši dejavniki, povezani s stresom na delovnem mestu, so pomanjkanje nadzora nad delom, neprimerne zahteve delavcem in premajhna podpora sodelavcev ter vodstva, neujemanje med delavci, slabi medosebni odnosi in nasilje na delovnem mestu, negotovost zaposlitve, je pokazala raziskava v okviru Programa PSDT (2018).

Pomembno je prepoznati prve znake stiske

Ker smo konstantno obremenjeni z obveznostmi, se svojemu duševnemu zdravju ne posvečamo dovolj. Vzroke za slabše počutje lahko iščemo v napačnih razlogih in se šele sčasoma zavemo, da je služba tista, ki nam povzroča največ tegob.

Ob zavedanju, da smo tesnobni, anksiozni in v stresu, je treba poiskati pomoč, zagovarja Katja Ujčič, terapevtka in svetovalka podjetjem, ki je svoje znanje delila na Kariernem sejmu MojeDelo.com v Ljubljani. »Najpomembnejše je, da se posameznik ob prvih fizičnih in duševnih znakih posvetuje z zdravnikom. Ravno tako je pomembno, da o tem spregovori z bližnjimi, vsekakor pa je treba čim prej poiskati strokovno terapevtsko pomoč. Včasih se namreč lahko zgodi, da se stanje nekoliko izboljša in prizadeti odhod k strokovnjaku odlaša. Žal je to velikokrat napačen korak, saj lahko po navideznem izboljšanju, pade še globlje v stisko.«

Prva pomoč pri stresu

Fizična aktivnost in zdrava prehrana: Redna telesna vadba izboljša naše počutje, uravnava hormonsko dogajanje v telesu in prispeva k ureditvi misli. Bogata hrana s svežim sadjem in zelenjavo, dobrimi maščobami in kakovostnimi beljakovinami pa pomaga organizmu, da ohrani vitalnost in dobro kondicijo.
Socialna mreža: Izjemnega pomena je imeti podporo družine in prijateljev. S pogovori izrazimo svoja čustva in občutja, kar pomirja živčni sistem, obenem nas druženje utrdi s prepričanjem, da nismo sami.
Metode pomirjanja in dovolj spanca: Ključno je, da najdemo način sprostitve, ki nam pomaga. Za številne je to poslušanje glasbe, branje, sprehodi, meditacija, joga. Karkoli, kar pripomore k sprostitvi in nam je blizu. Počitek pa bistveno pripomore k regeneraciji telesa in duha ter predstavlja najpomembnejši člen pri zmanjševanju stresa. Ker številni, ki so zelo pod stresom, težko zaspijo ali se ponoči prebujajo, obstaja cela vrsta tehnik, kako izboljšati nočni počitek.

Duševne bolezni zarežejo tudi v podjetja

Velik del odgovornosti za stres na delovnem mestu nosijo delodajalci, ki bi morali prevzeti odgovornost za dobro počutje zaposlenih.

»Vodje, ki želijo upravljati tudi prihodnost podjetja, bodo morali razviti svoje vrednote in vrednote podjetja na temeljih etičnosti, moralnosti in sočutja. Kdor ne bo sočuten in intuitiven vodja, ta preprosto ne bo obstal,« še poudarja svetovalka Katja Ujčič.

Ne samo, da duševne motnje močno posegajo v življenje posameznikov, obenem podjetjem in organizacijam prinašajo vrsto škodljivih posledic, kot so odsotnost z dela, manjšo delovno storilnost in produktivnost zaposlenih, nižjo motivacijo za delo ter višje stroške.

Kaj lahko naredijo podjetja?

Naj bo vodja za zgled: Eden največjih vzrokov za stres na delovnem mestu je vpliv vodstva in njihovih sposobnosti vodenja ter ukrepanja v zvezi s stresom zaposlenih. Odprta komunikacija je ključnega pomena pri vodenju – obveščanje zaposlenih o spremembah, pričakovanjih in njihovi uspešnosti zmanjšuje napetost in stres pri zaposlenih.
Načrt za boljše počutje zaposlenih: Dejstvo je, da rekreacija in zdrav način življenja pripomoreta v boju proti stresu. Delodajalci naj zaposlenim ponudijo možnost za izboljšanje počutja, morda tako, da jim uredijo popust v športnih centrih in organizirajo dostavo svežega sadja na delovnem mestu. Včasih pa ljudje potrebujemo zgolj 15 minut, da se sprostimo, zato je učinkovito urediti prostor za sprostitev, kjer lahko zaposleni 15 minut razmišljajo, počivajo. Dokazano je, da to bistveno pomaga zmanjšati stres.
Ustvariti socialno dejavnost: Zaposleni veliko časa preživijo s sodelavci, zato je pomembno, da se med seboj razumejo. Bolj kot ljudje uživajo v svojem delovnem času, boljše bo vzdušje – in boljše pisarniško vzdušje vodi do produktivnosti, ustvarjalnosti in sodelovanja.

»Stres na delovnem mestu je mogoče omiliti s sodelovanjem vodstva in zaposlenih, eni brez drugega namreč ne bodo uspeli zajeziti tega vse večjega svetovnega problema. Pomembno je stresu zmanjšati velikost stigme in s tem omogočiti zaposlenim, da o anksioznih motnjah govorijo odkrito,« svetuje Monika Burjek HR specialistka na MojeDelo.com.

Tisti, ki o svojih tegobah spregovori na glas, ima večje možnosti, da prejme ustrezno pomoč in razumevanje vodilnih v podjetjih. Ti lahko zaposlenemu ponudijo možnost fleksibilnega delovnika, kombinacijo z delom od doma in ustrezno psihološko podporo, kar je dober začetek za spopadanje s stresom.

Če v podjetju naletite na gluha ušesa pa je verjetno tudi čas za zamenjavo službe – poiščite jo na Kariernem sejmu.