8 nesmiselnih pravil na delovnem mestu, ki nas delajo nesrečne
Skušnjava pri ustvarjanju takšnih in drugačnih predpisov je popolnoma na mestu, saj se vsaka rastoča organizacija srečuje s težavami pri ohranjanju minimalnih standardov za nemoteno nadaljnje delo. Pri večjem številu zaposlenih obstaja tudi več možnosti, da kdo od njih prestopi mejo in s tem krši postavljena pravila.
Vendar ni težava le v posameznikih, ki ne spoštujejo določil, temveč ga lahko »pihne« tudi podjetje, ki s svojimi pravili lahko uniči vzdušje v pisarnah in ubije dobre odnose med sodelavci. Sledi 8 nesmiselnih določil, o katerih bi morali delodajalci vsaj dvakrat premisliti.
1. Prepoved odstopanj od »normalnega«
Nekateri posamezniki vedno sledijo zadanim pričakovanim smernicam, drugi pa že po videzu odstopajo od t.i. »mej normale«. Medtem, ko nadrejeni od zaposlenih zahtevajo, da padejo v že ustaljen kalup, sprožijo tri stvari: napačno ocenjujejo njihov izgled, ustvarijo mnenje, da so vsi podrejeni le številka in krepijo nesigurnost ter nezadovoljstvo, saj se zaposleni bojijo, da bodo ob službo, če se ne bodo podredili sistemu.
Takšno pravilo je postavljeno z namenom, da nadrejenemu ni potrebno objektivno evalvirati in ocenjevati vsakega posameznika na podlagi pokazanega znanja ter dela.
2. Smešne časovne omejitve
Ljudje so plačani za kvalitetno in dobro opravljeno delo, ne za točno število ur, ki jih presedijo v pisarni za svojo delovno mizo. Ko kritizirate zaposlenega, ki se prikaže pet minut po polni uri, četudi veste, da vsak dan podaljša svoj delovnik za uro ali dve, mu pokažete, da ne cenite njegovega »inputa«, posledično si bo podrejeni mislil, da ne cenite njegove težko zaslužene plače.
Podjetja, ki brez potrebe postavljajo stroga pravila v primeru bolniških odsotnosti in dopustov, zaposlenim pustijo grenak priokus in kaj kmalu se lahko zgodi, da bodo podrejeni postali nesrečni.
3. Omejen dostop do interneta
Obstajajo spletne strani, ki naj jih zaposleni med delovnim časom ne bi obiskovali. Ne mislimo na Facebook, ampak na pornografijo in na strani temnega spleta, ki konkretno motijo delovni proces.
Mnoga podjetja se trudijo te težave rešiti iz napačnega konca. Ljudje namreč potrebujejo zabavo in internet, da se sprostijo, zato jih omejitve spravljajo v obup in neproduktivnost, celo večjo od tiste, kot če bi brskali po Facebooku. Nekatera podjetja so tako močno omejila dostop do nekaterih spletnih strani, da jim njihova lastna pravila onemogočajo normalen delovni proces – primer: brskanje po Facebook profilu nekoga, ki je bil ravnokar na razgovoru za službo.
4. Prepoved mobilnih telefonov
Rezultat prepovedi mobilnih telefonov je popolnoma logičen – zaposleni ne bodo pošiljali sporočil in klicali družine, kajne? Pomota. Bolje je, če težavo začnete reševati na drug način in raje zaupate podrejenim, da tega ne bodo počeli v ekscesih. Potrebno je tudi izobraževati in usposabljati nadrejene, da bi vedeli, kako se spopadati z zaposlenimi, ki kršijo postavljena pravila.
Strogi predpisi, kot je zgoraj omenjeni, močno vpliva na delavce, ki morajo med službo večkrat poklicati domov zaradi osebnih, družinskih razlogov, prepoved pa jim morda predstavlja veliko težavo pri koncentraciji.
5. Drakonska politika elektronske pošte
Nekatera podjetja so postala tako stroga z uporabo elektronske pošte, da morajo zaposleni najprej izbrati cel kup možnosti, preden jim sistem dovolili poslati sporočilo. Ponovno – bistvo je v zaupanju.
V kolikor nadrejeni ne zaupajo svojim podrejenim glede uporabe pošte, se drugi začno spraševati, zakaj so jih nenazadnje sploh zaposlili?
6. Kraja letečih kilometrov zvestobe
Delovne naloge določenih posameznikov obsegajo neprestana potovanja po svetu in posledično zbiranje kilometrov zvestobe pri določenih letalskih družbah. Ne glede na to, da podjetje plača potne stroške, predstavlja pohlep dejstvo, da potniku oz. zaposlenemu ukrade kilometre, ki si jih je pridobil, in nadrejeni sam koristi bonuse, ki mu jih ob tem pripadajo.
Službena potovanja od človeka zahtevajo veliko časa, energije, priprav in zdravja, če pa jim nadrejeni »ukrade« točke zvestobe, bo dobil občutek, da se v podjetju ne ceni niti njega niti njegovega vložka v dobrobit organizacije.
7. Patetična prizadevanja k politični korektnosti
Skrb za dobro vzdušje in spoštovanje eden drugega je na mestu in smiselno pravilo, a delodajalci morajo vedeti, kdaj in kje postaviti mejo. Spravljati se na nekoga, ki je v navalu navdušenja zakričal »Hvala Bogu!«, je znak pretiravanja, kajne? To je le eden od mnogih primerov, s katerimi poskušamo ohranjati politično korektnost, a hkrati s pravili skrbimo ravno za njen razpad.
8. Omejevanje samoizkazovanja
Mnoga podjetja kontrolirajo, kaj imajo njihovi zaposleni na svojih delovnih mizah, in verjeli ali ne, veliko od njih jim tudi omejuje število stvari, ki jih na njej držijo. Vsak delavec na delovno mesto pride s svojo »prtljago« in s svojo zgodbo, zato je potrebno sprejeti tudi tistih pet okvirjev s slikami in tri vazeline, ki jih na delovno mesto prinese.
Situacijo bi lahko preslikali na pravila za oblačenje, ki delujejo popolnoma smiselno v privatnih šolah, kjer so dijaki soočeni z uniformami, a na delovnem mestu, polnemu raznolikih posameznikov, bomo uniformiranost težko dosegli.
Združimo vse skupaj
Ko se bodo marsikatera podjetja odločila, da bodo iz svoje table pravil odstranila nekatera od njih, bodo tudi zaposleni v službo prihajali bolj sproščeni. Vsi pa dobro vemo, kam privede sproščenost in zadovoljstvo na delovnem mestu, kajne?
Delovno okolje in odnosi
»Češka je država z najnižjim odstotkom brezposelnosti v EU.«
Delovno okolje in odnosi
5 načinov za dvig energije v službi
