4 fraze, s katerimi izgubljate zaupanje drugih
Z namenom, da bi se izognili napačnim predstavam in mnenj sodelavcem, iz svojega besedišča poskusite izbrisati naslednje izraze, s katerimi ljudje izgubljajo zaupanje v vas.
1. »Nisem prepričan, ampak …«
Lažna samozavest je včasih hujša, kot izkazana nevednost, a z izrazom »Nisem prepričan,« ustvarite sliko neznanja in nesamozavesti. Ko zaposleni reče svojemu nadrejenemu: »Nisem prepričan, ampak mislim, da bom nalogo končal do petka,« ta pokaže nejasnost in možnost, da bo naloga opravljena mogoče šele naslednji teden. Obstaja več primernih načinov, da zamenjate način govorjenja, kot je: »Čakam poročila drugih sodelavcev in v kolikor dobim vse podatke do jutri, bom delo dokončal do petka.« Tako delodajalcu pokažete, da veste, kaj delate in o čem govorite.
Druge podobne fraze, ki se jim je priporočljivo izogibati, so: »to je le moje mnenje«, »težko rečem«. Nobena od skromnih izjav ne pomaga pri dokončanju zahtevne naloge, hkrati pa daja sliko o tem, da je situacija popolnoma nejasna in nekontrolirana.
2. »Nekako« ipd.
Ko slišite izjave »Nekako mislim, da …« ali »Nekako sumim …«, je jasno, da oseba noče izraziti svojega mnenja, povedati resnice ali pa da ne ve, o čem je govora. Predstavljajte si, da vam finančni svetovalec svetuje: »Nekako mislim, da bi morali investirati v to podjetje.« Bi zaupali takšnemu nasvetu? Delodajalec lahko izjavi: »Nekako sem mnenja, da si dobro opravil delo.« Bi mu verjeli in to jemali kot pohvalo ali bi morali na podlagi te prikrite kritike spremeniti način dela in se izboljšati?
Omenjene fraze ne ustvarjajo le nejasnosti vseh zaposlenih v podjetju, temveč tudi širijo nesamozavest in netransparentnost, čemur se podjetja izogibajo.
3. Mogoče, najverjetneje, potencialno …
Takšne in podobne besede so znak neodločnosti. Ko zaposleni svojemu nadrejenemu reče: »Projekt je najverjetneje že končan,« namesto, da bi izrazil točen dan, ko bo v resnici prišlo do konca, svojemu delodajalcu ponudi možnost, da si sam interpretira razloge, zakaj naloga še ni opravljena. Računalničar v podjetju bo na napako v vašem računalniku odgovoril: »Najverjetneje bom težavo odpravil hitro.« Je to dobra ali slaba novica? Kdaj lahko pričakujete popravljen aparat?
4. Uporaba preteklika, namesto sedanjika
Kolikokrat ste že bili na sestanku in slišali »Razmišljal sem, da bi morali storiti to že prej«? Takšne izjave podajajo mnenje, da je za kakršnekoli spremembe že prepozno in da je celotna skupina zamudila primeren čas zanje. Namesto zgoraj omenjene fraze raje uporabite drugačen pristop, npr.: »Mislim/razmišljam, da bi morali …« Z njimi se boste izognilli nejasnostim in nesamozavesti.
V kolikor si želite postati dober retorik, ki mu ljudje zaupajo in verjamejo vanj, se je potrebno izogibati takšnim in drugačnim izjavam, ki dajejo slab vtis. Z njimi si verjetno želite izraziti milejši pristop do težave, a dosegli boste ravno obratno.
Osebnostni razvoj
ECDL spričevalo – nujnost ali prednost?
S sodobno tehnologijo se srečujemo vsepovsod. Od pametnih elektronskih naprav v obliki mobilnih telefonov ali nadzornih plošč pomivalnih strojev do osebnih in prenosnih računalnikov na delovnem mestu, v šoli ali doma. Živimo v okolju, ki se pogosto identificira kot informacijska družba, zato nesprejemanje sodobnih orodij prav gotovo ni dobrodošlo. Seveda obstaja upravičen dvom, da je pretirana uporaba vseh dobrin modernega časa prava pot do osebne sreče in kakovostnega življenja, zato je razumna presoja nujno potrebna. Ampak to je že druga zgodba.
Osebnostni razvoj
4 zmagovalne lastnosti bančnika
