[STROKOVNI VPOGLED] Pregled zakonodaje v času epidemije COVID-19
Za vas smo pripravili Strokovne vpoglede v aktualne teme za delodajalce, v katerih bomo s pomočjo strokovnjakov pomagali osvetliti različne teme s področja dela.
11. 2. 2025
V trenutno aktualnem času koronavirusa je prva aktualna tema Pregled trenutno aktualne zakonodaje v času epidemije COVID-19. Odvetnik Kristian Saksida je za vas pripravil vodnik skozi Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), obljavljen v Uradnem listu RS 28. 3. 2020, s katerim skuša država gospodarskim subjektom ublažiti negativne posledice epidemije COVID-19.
Vabljeni k branju in ne spreglejte naslednjega strokovnega vpogleda, ki bo naslovil osnutek zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 z vidika delodajalcev – nadgradnja ZIUPPP.
Kaj prinaša zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP)?
Dne 28.3.2020 je v Uradnem listu RS bil objavljen Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), s katerim skuša država gospodarskim subjektom ublažiti negativne posledice epidemije COVID-19. Prvi del zakona tako ureja postopek povračila dela nadomestila plače tistim delodajalcem, ki so svoje delavce zaradi posledic epidemije začasno napotili na čakanje na delo (primer odredbe najdete na spodnji povezavi) ali jim je bila odrejena karantena, drugi del pa ureja odlog plačila prispevkov za socialno varnost za samozaposlene osebe, ki ne zaposlujejo drugih oseb.
Delno povračilo nadomestila plače
Zakon torej uvaja institut delnega povračila nadomestila plače za gospodarske družbe, zadruge ali fizične osebe, ki zaposlujejo delavce, katerih poslovanje je zaradi posledic epidemije upadlo do te mere, da začasno ne morejo zagotavljati dela vsaj 30% svojim zaposlenim (v primeru enega samega zaposlenega, je merilo 50% delovnega časa tega delavca v koledarskem mesecu). Glede na usmerjenost zakon k ohranjanju delovnih mest, v kvoto 30% ni mogoče všteti delavcev, ki jim že teče morebitni odpovedni rok zaradi delodajalčeve ali delavčeve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prav tako pa zakon predvideva primere, v katerih mora delodajalec prejeta sredstva vračati (npr. odpuščanje, odrejanje nadurnega dela, neopravičeno nadomeščanje delavcev na čakanju z drugimi delavci – sredstva se vračajo v celoti ali deloma, odvisno od kršitve).
Delodajalec, ki želi uveljavljati povračilo nadomestila mora na Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) vložiti vlogo (elektronsko ali pisno) v roku 8 dni od napotitve delavca oz. več delavcev na začasno čakanje na delo, vendar najkasneje do 30. septembra letos, oz. v kolikor je delavce napotil na čakanje že pred uveljavitvijo zakona, lahko vlogo vloži v osmih dneh po njegovi uveljavitvi in bo v tem primeru lahko uveljavlja povračilo od uveljavitve zakona dalje, ne pa tudi za nazaj. Vloga mora vsebovati opis poslovnega položaja delodajalca v posledici epidemije, podatek da je zaradi tega na začasnem čakanju vsaj 30% zaposlenih ter izjavo oz. zavezo, da bo delodajalec delovna mesta delavcev, ki so na čakanju, ohranil najmanj 6 mesecev od napotitve na čakanje. O vlogi odloča zavod na podlagi pravil o splošnem upravnem postopku. V primeru pozitivne rešitve vloge se med delodajalcem in zavodom sklene pogodba, v kateri se natančneje določijo pravice in obveznosti obeh strank, pri čemer velja poudariti, da zakon daje zavodu pooblastilo, da administrativno in finančno nadzoruje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.
Zakon že sam našteva določene situacije, v katerih delodajalec ni upravičen do povračila nadomestila, in sicer:
- če imajo delavci napoteni na čakanje presežne ure v referenčnem obdobju ter se z ustrezno prerazporeditvijo te presežne ure lahko izravnajo (z zakonom je določeno, da je referenčno obdobje koledarsko leto 2020), v tem primeru je do povračila upravičen šele po izravnavi ur;
- če je delodajalec davčni dolžnik (na dan oddaje vloge ima neporavnane zapadle obveznosti večje od 50,00 EUR in/ali nima predloženih vseh REK obrazcev za obdobje zadnjih pet let pred datumom vloge);
- če gre za kršitelja delovnopravne zakonodaje (iz zakona je moč razbrati, da so tu mišljene predvsem težje kršitve, kot so zaposlovanje na črno, zamuda oz. neplačevanje plač, neplačevanje prispevkov);
- če je nad njim uveden postopek insolventnosti.
V kolikor delodajalec izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje, bo od države dobil povrnjenih 40% izplačanega nadomestila (bruto I) in sicer ob zaključku meseca, ki sledi mesecu, v katerem je sam izplačal nadomestilo. Čakanje na delo po tem zakonu je omejeno na tri zaporedne mesece, pri čemer se morebitne vmesne prekinitve (vmesni poziv delavcu naj se vrne na delo) ne štejejo v to obdobje. V kolikor je delavec v času čakanja upravičen do nadomestila na kakšni drugi pravni podlagi (bolniška, starševski dopust), mu pripada nadomestilo skladno s to pravno podlago in ne nadomestilo po tem zakonu.
V primerih delavcev, katerim je bila odrejena karantena, se smiselno uporabljajo zgoraj opisane določbe zakona (namesto opisa poslovnega položaja delodajalec predloži odločbo o odrejeni karanteni in izjavo, da delavcu ne more zagotoviti delo od doma), razlika pa je v tem, da država za te delavce delodajalcu povrne celotno nadomestilo za ves čas trajanja karantene.
Odlog plačila prispevkov samozaposlenim
Z zakonom je predviden tudi ukrep odloga plačila prispevkov za samozaposlene osebe, ki ne zaposlujejo drugih oseb, in sicer je odlog avtomatičen (na podlagi zakona) za prispevke, ki zapadejo v plačilo v aprilu, maju in juniju 2020. Samozaposlena oseba bo te prispevke (brez kakršnihkoli obresti) morala plačati najkasneje do 31.03.2020 (obročno ali v enkratnem znesku).
Pogoji za odlog so, da je oseba vpisana v poslovni oz. drugi ustrezni register v RS in da do dne uveljavitve zakona ni pričela s postopkom prenehanja opravljanja dejavnosti ter da na dan 28.2.2020 njene zapadle neplačane davčne obveznosti ne presegajo zneska 50,00 EUR. V kolikor ga presegajo, je osebi dana možnost, da te obveznosti poravna do 06.04.2020.
Zaključek
Zgoraj opisani ukrepi so vsekakor dobrodošli, glede na posledice, ki jih epidemija COVID-19 ima na celotno gospodarstvo. Kljub temu pa velja pri njihovem morebitnem uveljavljanju (zlasti pri ukrepu delnega povračila nadomestila plače) ravnati premišljeno, saj zakon od delodajalcev terja zaveze, ki bodo za določen čas znatno zmanjšale fleksibilnost pri zaposlovanju in odpuščanju delovne sile, poleg tega pa se v kratkem obetajo novi ukrepi, s katerimi naj bi država še bolj razbremenila delodajalce, ki jih je epidemija na kakršenkoli način prizadela.
Pripravil:
Odvetnik Kristian Saksida
kristian@odvetnik-saksida.com
Povezani članki
Vsebine
Pretvorba različnih tipov dokumentov v e-učenje z novo funkcionalnostjo Akademije MojeDelo.com
Z razvojem naprednih funkcionalnosti na področju umetne inteligence in avtomatizacije v Akademiji MojeDelo.com smo uvedli novo funkcionalnost za pretvorbo različnih tipov dokumentov v strukturirano učno vsebino. Ta funkcionalnost omogoča podjetjem, da hitro in učinkovito ustvarijo kakovostno izobraževanje iz obstoječih gradiv, s čimer prihranijo čas in optimizirajo procese izobraževanja zaposlenih.
Vsebine
Zakaj je izobraževanje pomemben del kadrovskega področja
Glede na število različnih področij, na katera se morajo kadrovski oddelki osredotočiti, bi jim morda pogledali skozi prste, da izobraževanju in razvoju zaposlenih ne posvečajo dovolj pozornosti. A prednosti izobraževanja in razvoja zaposlenih so tako pomembne in vplivajo na delo, da bi moralo vsako podjetje ponuditi zaposlenim priložnosti za izobraževanje in razvoj.