Visoka cena deloholikov ali kdaj je čas, da se umirite
Se vam zdi, da pri delu pretiravate? Biti deloholik vas lahko stane napredovanja, mirnega družinskega življenja, prijateljev, zdravja. Preverite, ali ste tudi vi eden od njih.
Živimo v svetu, kjer preizkušamo meje. Tako mi, kot naši delodajalci. Meje, ki jih krepko premikamo, kmalu postanejo nova norma, ki jo je vedno znova in znova potrebno preseči. Po nedavni ameriški raziskavi je kar 32 % ljudi že sklenilo posel preko telefona na stranišču, 27 % pa jih je to storilo med ljubezenskim zmenkom. Se vam zdi to pretirano?
Pretirano predajanje delu ima lahko tudi negativne posledice na vaše zdravje in na vašo kariero, da o nekvalitetnem življenju sploh ne govorimo.
Kdo je deloholik?
Deloholik je impulzivni delavec, v katerem mu neprestano tli želja po delu, ne glede na to, kako izčrpan je. Takšno stanje lahko načne psihično in telesno zdravje – zaposleni, ki tedensko opravijo 55 delovnih ur, imajo za kar 33 % večje možnosti, da utrpijo kap. Norveška raziskava je pokazala, da imajo deloholiki večje možnosti za razvoj ADHD motnje, obsesivne kompulzivne motnje, anksioznosti ali depresije.
A to, da delate pozno v noč, vas še ne spremeni v deloholika. Obstaja namreč velika razlika med tem, da ste deloholik, ali le strastno zaljubljeni v svoje delo. Ljudje, ki delajo več kot 40 ur tedensko, a ob tem ne izražajo obsesije do dela, nimajo tolikšne možnosti za razvoj kardiovaskularnih motenj, kot tisti, ki jim delo pomeni vse.
Samooklicani deloholiki imajo v veliki večini zdravstvene težave, primanjkuje jim spanca, trpijo za insomnijo, so bolj cinični, bolj čustveno izčrpani in bolj depresivni kot tisti, ki nimajo takšnih tendenc.
Ali še vedno niste prepričani, ali ste deloholik, ali ne? Preberite si spodnja vprašanja.
Ali vas služba osrečuje?
Služba vam mora prinašati veselje. Če vanjo vložite veliko časa in truda ter vas to osrečuje, to pomeni, da imate zgolj radi to, kar počnete. Če delate dolge ure in ste ob tem še vedno nesrečni, ste deloholik.
Ali delo vstopa v vaše zasebno življenje?
Zahvaljujoč pametnim telefonom lahko kadarkoli pogledamo elektronsko pošto. Če imate težavo, da niti doma ne morete brez tega, obstaja verjetnost, da ste deloholik. Ne morete nehati misliti na delo? Se preprosto ne morete sprostiti? Ali na družinskih srečanjih neprestano mislite samo na službo?
Deloholiki imajo občutek krivde, če se znajdejo v situaciji, ko nimajo kaj za početi. Velikokrat tudi odpovejo vabila na pijačo, saj bi veliko raje delali.
Ali si samo nalagate delo in ne delegirate drugim?
Lastnost deloholikov je, da si neprestano nalagajo nove delovne naloge, saj menijo, da nihče drug ne bo dela opravil tako dobro, kot oni sami. A takšna miselnost vpliva na produktivnost. Drugi razlog, zakaj se obnašajo tako, je, da mislijo, da bodo s tem postali nezamenljivi. Ne zavedajo pa se, da je deljenje informacij in predajanje znanja na druge pozitivna in hvalevredna lastnost, ki jo cenijo tudi delodajalci.
Ali že kažete znake izgorelosti?
Če se vam pojavljajo znaki, kot so težave pri spanju ali fizična izčrpanost, ste najverjetneje že na poti k izgorelosti. Veliko deloholikov začne svojo produktivnost na delu povezovati z boljšo samopodobo, zato bi v primeru neuspehov takoj smatrali, da so manj vredni.
Je vaša služba vaša identiteta?
Če si odgovorite iskreno na to vprašanje, boste hitro spoznali, ali spadate v skupino deloholikov ali ne. Se vam še kaj drugega dogaja v življenju, ali se to vrti neprestano okrog službe? Odgovorite si na vprašanje “Kdo sem?” Kakšen bo odgovor?
Trije načini, da se tega rešite
Če ste ugotovili, da ste deloholik, obstajajo trije načini, da se temu izognete. Poiščite vzrok težave – je za dolge delovne ure kriva anksioznost ali slaba samopodoba? Postavite si meje – spremenite svoje delovne navade, doma ne glejte elektronske pošte. Poiščite si podporo – povežite se z enakomislečimi ljudmi in z njimi delite svoje težave.
