Skrite resnice zaposlitvenih razgovorov: kaj vam delodajalci pogosto zamolčijo?
Česa vam delodajalci ne povedo na razgovoru, pa bi vam morali?
Zaposlitveni razgovor med delodajalcem in kandidatom bi moral biti priložnost za odprt in iskren pogovor. Toda v realnem svetu pogosto ne gre za popolnoma enakovredno izmenjavo informacij. Delodajalci radi poudarjajo privlačne vidike dela, medtem ko manj prijetne podrobnosti pogosto zamolčijo ali pa jih predstavijo ovite v celofan (beri, zelo olepšajo). Da bi se izognili tem pastem, bodite pozorni, kako vam odgovarjajo na spodnja vprašanja – to so najpogostejše skrite resnice (rdeče zastavice).
Kakšna je delovna obremenitev?
To je najpogosteje zamolčana stvar. Če je v opisu dela besedna zveza “dinamično okolje” ali “hiter ritem dela”, to v prevodu navadno pomeni kronično pomanjkanje časa, posledično pa nenehen pritisk in stres, “multitaskanje” na več projektih hkrati ter pogoste nadure.
Kakšna sta organizacijska in vodstvena kultura podjetja?
Kadar delodajalci radi poudarjajo, da delo poteka v “zahtevnem, ampak spodbudnem okolju”, s to prispodobo običajno želijo zamolčati toksično kulturo, slabo ali konfliktno vodenje (mikromenedžiranje), nejasno določene odgovornosti in napete odnose v ekipi. Realnost takšne organizacije je, da so slabi odnosi poglaviten razlog za odhode zaposlenih.
Kako to, da je delovno mesto na voljo?
Velikokrat na razgovoru v zraku obvisi tudi, zakaj je delovno mesto sploh odprto. Če znotraj podjetja prihaja do visoke fluktuacije zaposlenih, je to običajno simptom precej večjega izziva – preobremenjenosti, slabih delovnih pogojev, stresa, slabega vodenja ali pomanjkanja razvoja. Seveda na razgovoru tega nihče ne bo priznal, se bodo pa potrudili, da boste dobili občutek, da si želijo samo povečati ekipo. Znak za alarm sta besedi “širimo se”.
Ali lahko napredujem?
Nemalokrat prihaja tudi do vrzeli med obljubami in dejansko možnostjo napredovanja, ker zaposlovalci nimajo izdelanega jasnega sistema. V teoriji posameznik sicer lahko napreduje, dejansko pa se to nikoli ne zgodi. Kadar vam obljubljajo “veliko možnosti za razvoj”, te priložnosti običajno niso realne niti nikjer konkretizirane.
Kadar se podate na razgovor za službo aktivno sprašujte in pozorno poslušajte odgovore. Razgovor ni le preverjanje kandidata, temveč tudi priložnost za vas, da kot kandidat preverite resnično sliko delovnega mesta. Pri vsem zapisanem pa je treba vseeno omeniti, da uporaba zgornjih fraz ni vedno zlonamerna, saj delodajalci pogosto ne znajo realistično opisati dela ali pa tudi sami niso povsem organizirani, zato je velik del problema slabo upravljanje.
Ne želiš zamuditi dobre priložnosti za zaposlitev? Aktiviraj e-opomnik za prosta delovna mesta: https://www.mojedelo.com/opomnik-prostih-delovnih-mest
Avtor: Ekipa MojeDelo.com
Razgovor
Stresni razgovor
Na stresnih razgovorih preizkusijo vaš odziv na pritisk. Sicer so neobičajni, a se lahko uporabljajo, kadar delovno mesto, ki ga želi podjetje zapolniti, zahteva posameznika, ki lahko deluje pod močnim stresom. Z namernim ustvarjanjem neudobnih stresnih okoliščin delodajalec skuša napovedati bodoče ravnanje kandidata pri delu. Tipično področje, na katerem se uporablja tak tip intervjuja, je npr. trženje.
