Samoocenite uspešnost opravljenega razgovora
Zaposlitveni razgovor je metoda spoznavanja kandidatov za delovno mesto, hkrati pa tudi vaše sredstvo, da osebno spoznate delodajalca. Tako kot kadrovik ocenjuje vas in skuša ugotoviti, ali mu ustrezate, tudi vi ocenjujete njega in ugotavljate, ali bi zares delali pri njem. Če sami niste povsem prepričani v to, potem obstaja velika verjetnost, da boste izpustili kakšen element, s katerim bi bili pri spraševalcih bolj prepričljivi in ustvarili boljši vtis.
Glede razgovora imate lahko mirno vest, kadar veste, da ste dali vse od sebe. Idealna drža, ki bi jo lahko zastopali, bi bila sledeča:
– na vprašanja ste odgovarjali neposredno, jedrnato, premišljeno, iskreno in izvirno;
– dokazali ste, da imate veščine, sposobnosti in izkušnje, da lahko dobro opravite delo, in navedli primere za to;
– v svoje odgovore ste vnesli tudi ščepec humorja, bili ste sproščeni, samozavestni in hladnokrvni;
– prikazali ste pravo mero energije in navdušenja, pristno, nezaigrano zanimanje za delo, organizacijo in spraševalce.
Tudi če imate kakšno manjšo ‘luknjo’, neustreznost v kvalifikacijah, to še ne pomeni, da vas bodo izključili iz izbora. V tem primeru poudarite, da ste hitro učljivi, da lahko hitro nadoknadite tisto, kar vam primanjkuje za učinkovito delo.
Če ste to izpolnili, je to dober znak: ravnali ste po idealnem scenariju in te stvari kadroviki preprosto začutijo. Sedaj je vse odvisno od njih: kakšnega kandidata iščejo in katerim kriterijem posvečajo največ pozornosti.
Strategije nastopa glede na to, kateri ste na vrsti med kandidati za razgovor
Pri velikem številu kandidatov je tudi ta dejavnik lahko ključen. Nekateri so prepričani, da je bolje imeti razgovor na začetku, drugi so raje na vrsti na koncu serije intervjujev. Seveda obstajajo prednosti in slabosti pri obeh. Če ste eden prvih, ki imajo razgovor, poskušajte narediti trajen vtis in postavite kriterije, ki jim bodo drugi le stežka kos. Če ste nekje vmes, naredite nekaj, kar bo poživilo kadrovika, ki ga lahko na tej točki že načenja utrujenost, in vas izpostavilo iz množice. Če ste med zadnjimi, si zagotovite, da poveste nekaj svežega, nekaj, česar ni povedal še nihče pred vami.
Med razgovorom lahko dokaj enostavno spremljate odziv spraševalcev na odgovore. Ali na vaše odgovore kimajo in so z njimi zadovoljni? Vas z zanimanjem poslušajo in odprto razpravljajo z vami? Ali pozorno postavljajo podvprašanja, ker želijo čim več izvedeti od vas? Vodijo pogovor tudi v smer, ki se ne tiče izključno delovnega mesta (npr. osebnih zanimanj)? Vam govorijo tudi o sebi, svojih sodelavcih in organizacijski klimi? Vam že zelo zgodaj govorijo o plači in pogojih dela? Vse to so znaki, ki bi lahko kazali na njihovo večje zanimanje za vas.
Težje je prepoznati negativno mnenje. Nekateri kadroviki so pravcati mojstri igranja pri prikrivanju kakršnih koli mnenj. Če so do vas profesionalno nevtralni, potem ne morete natanko vedeti, kaj bi to pomenilo za vas – ali je to dobro ali slabo znamenje.
Ponavadi na koncu razgovora kadroviki napovedo nadaljnji potek postopka izbora, kakšen je naslednji korak in v kolikšnem času bodo znova navezali stik z vami. Če vam tega ne povedo, je to slab znak. Še slabše je, če ste občutili, da je kadrovik namerno skrajšal razgovor in vas odslovil z: »Veste, danes me čaka še veliko kandidatov, zato moram malo pohiteti.«
Postopek ocenjevanja in selekcije po razgovorih
Kaj lahko naredite, medtem ko čakate odgovor?
Če v 24 urah po razgovoru pošljete zahvalno pismo, bo to lahko ustvarilo odločilno razliko med vami in drugimi kandidati.
Kadrovik ali skupina spraševalcev bo morala po opravljenih razgovorih primerjati svoje zabeležke, strniti ugotovitve in razpravljati o tem, koga bodo zopet povabili na dodatne razgovore. Poleg podatkov iz življenjepisa in razgovorov si lahko pomagajo s preverbo referenc in analizo rezultatov psihometričnih testov, če so jih kandidati reševali.
Različni kadroviki uporabljajo različne selekcijske postopke. Eden od možnih pristopov je razvrščanje kandidatov v tri skupine – ‘da’, ‘ne’ in ‘mogoče’. Lahko se zgodi, da vodja izbora poenostavi ta postopek, tako da dodatno skrči listo kandidatov ali že izpostavi nekaj favoritov. V nekaterih organizacijah bo v ospredju odprta razprava, vendar bo na koncu vseeno štelo večinsko glasovanje, medtem ko bo drugje odločal posameznik ali ožja komisija.
Daljše čakanje na sporočilo iz podjetja ni nujno slab znak!
Nekatera podjetja bodo sporočila rezultate izbora že naslednji dan ali v nekaj dneh, druga pa bodo za to porabila več tednov ali celo več kot mesec dni. To še ne pomeni, da vas je organizacija pozabila ali vas noče sprejeti.
Vsekakor skušajte ugotoviti, kdo so ostali kandidati, in vzpostavite stik z njimi. Povprašajte jih, kaj jim je povedal kadrovik glede nadaljnjih postopkov izbora.
Postopek se lahko zavleče iz več razlogov. Morda kadrovikom primanjkujejo nekateri podatki in jih je treba dopolniti, morda morajo preveriti reference, še enkrat preveriti denarna sredstva, ki jih nameravajo nameniti za to delovno mesto, ali pa imajo precej dolg seznam kandidatov, ki ga morajo obdelati. Morda je čas mrtve sezone in lahko začasno razporedijo na to delovno mesto že obstoječe delavce ali pa čakajo, da najprej uredijo delovne prostore novih obratovalnic oz. oddelkov.
Pokličite osebo, za katero menite, da odloča o končnem izboru!
V dveh tednih po razgovoru jo spomnite nase in potrdite svoje zanimanje in navdušenje. Ob tem še enkrat povprašajte, kdaj boste obveščeni o rezultatih izbora.
Dlje od tega ne smete siliti. Kakor obstaja verjetnost, da se še niso odločili ali so odločitev preložili, je možno tudi, da so že koga izbrali in vam tega ne želijo povedati neposredno po telefonu.
Najprimernejšemu kandidatu ponavadi ponudijo zaposlitev ‘v živo’, na razgovoru samem, ali ga o tem obvestijo po telefonu. Kadar več tednov ne prejmete nobene informacije, nato pa dobite na dom pismo podjetja, bo v njem najverjetneje obvestilo, da niste bili izbrani oz. podatek o tem, koga so izbrali. Kljub temu skušajte ohraniti z organizacijo dober odnos, saj boste lahko kdaj pozneje spet kandidirali za drugo delovno mesto v istem podjetju ali pa boste z njimi poslovno sodelovali.
Učite se na napakah in se izpopolnjujte
Nič niste naredili narobe, ampak preprosto niste imeli sreče. Drugič bo zagotovo bolje, ukrepanje, vztrajnost in močna volja vas bodo popeljali k zmagi.
Medtem te izkušnje uporabite čim bolj koristno. Zberite podatke o tem, kako ste delovali in kaj ste počeli na razgovorih pri kadrovikih, ki so vas zavrnili. O tem se pogovorite z zaposlitvenimi svetovalci, ki vam bodo lahko svetovali, kako izboljšati svoj nastop. Poleg tega si lahko pomagate z raznimi priročniki ali prosite prijatelje, da vam pomagajo izvesti namišljene intervjuje, da ocenijo vaš nastop.
Kaj je ponudba za delo in kako napisati učinkovito ponudbo, ki vas bo popeljala do razgovora?
PREBERI SI
Avtor: Ekipa MojeDelo.com
Razgovor
Stresni razgovor
Na stresnih razgovorih preizkusijo vaš odziv na pritisk. Sicer so neobičajni, a se lahko uporabljajo, kadar delovno mesto, ki ga želi podjetje zapolniti, zahteva posameznika, ki lahko deluje pod močnim stresom. Z namernim ustvarjanjem neudobnih stresnih okoliščin delodajalec skuša napovedati bodoče ravnanje kandidata pri delu. Tipično področje, na katerem se uporablja tak tip intervjuja, je npr. trženje.
Razgovor
Na razgovoru bodite pozorni na …
Zaposlitveni razgovor je metoda spoznavanja kandidatov za delovno mesto, hkrati pa tudi vaše sredstvo, da osebno spoznate delodajalca. Tako kot kadrovik ocenjuje vas in skuša ugotoviti, ali mu ustrezate, tudi vi ocenjujete njega in ugotavljate, ali bi zares delali pri njem. Če sami niste povsem prepričani v to, potem obstaja velika verjetnost, da boste izpustili kakšen element, s katerim bi bili pri spraševalcih bolj prepričljivi in ustvarili boljši vtis.