Pravice zaposlenih – letni dopust 2026
Letni dopust je več kot le vaša zakonska pravica. Je priložnost za oddih, regeneracijo in preživljanje kakovostnega časa z bližnjimi. Še več, dobro izkoriščen dopust vodi v boljšo produktivnost, pripomore k višji kakovosti življenja in nenazadnje zmanjšuje tveganje za izgorelost.
A v praksi številni zaposleni ne vedo natančno, koliko dni dopusta jim dejansko pripada, kdaj ga lahko izrabijo ali kako se postaviti zase, če jim delodajalec to pravico omejuje.
V spodnjem članku najdete vse potrebne informacije o letnem dopustu za leto 2026: od vaših pravic in dolžnosti do ključnih datumov.
Minimalno število dni letnega dopusta
Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) s sklenitvijo delovnega razmerja pridobite pravico do letnega dopusta. Koliko dni letnega dopusta vam pripada, je v zakonu točno opredeljeno, kot tudi način, kdaj in kako ga lahko izrabite.
Vaš letni dopust se preračuna sorazmerno s številom delovnih dni v tednu. Minimalno trajanje letnega dopusta znaša štiri tedne, ne glede na to, ali delate polni ali krajši delovni čas.
Število dni letnega dopusta se izračuna glede na število vaših delovnih dni v tednu:
- Če delate 4 dni na teden: 4 tedne × 4 dni = 16 dni letnega dopusta
- Če delate 5 dni na teden: 4 tedne × 5 dni = 20 dni letnega dopusta
- Če delate 6 dni na teden: 4 tedne × 6 dni = 24 dni letnega dopusta
Delodajalec vam mora do 31. marca pisno sporočiti, koliko dni dopusta vam pripada, vi pa mu morate sporočiti, kdaj boste izrabili večji del (najmanj dva tedna) dopusta.
Ali se prazniki štejejo med letni dopust?
Ne. Prazniki, dela prosti dnevi in dnevi bolniške odsotnosti se ne štejejo med dneve vašega letnega dopusta.
Izraba letnega dopusta
Dopust je najbolj koristen, ko ga načrtujete premišljeno. S kombinacijo praznikov in dela prostih dni si lahko zagotovite daljšo odsotnost brez prevelikega vpliva na število porabljenih dni.
Letni dopust lahko izrabite v več delih. En del mora trajati najmanj dva tedna. Delodajalec od vas navadno zahteva, da mu načrtovan letni dopust dveh tednov najavite prej, predvsem zaradi načrtovanja delovnega procesa.
Dva tedna letnega dopusta morate obvezno izrabiti v tekočem koledarskem letu. Preostali dopust pa se lahko prenese v naslednje leto in izkoristi do 30. junija.
Kaj pa, če dopusta ne morem izrabiti zaradi bolniške ali porodniške? V tem primeru se lahko z delodajalcem dogovorite za podaljšanje roka do 31. marca naslednjega leta.
Sorazmerni del letnega dopusta
Če ne delate celo koledarsko leto pri istem delodajalcu, se vam letni dopust preračuna sorazmerno z meseci, ki ste jih delali pri posameznem delodajalcu.
Za vsak mesec dela vam pripada ena dvanajstina (1/12) priznanega letnega dopusta.
Primer: Če ste pri enem delodajalcu delali 9 mesecev in ste imeli 24 dni letnega dopusta, vam za obdobje 9 mesecev pripada (24:12) × 9 = 18 dni letnega dopusta.
Odpoved izrabe letnega dopusta
Svojemu letnemu dopustu se ne morete odpovedati, tudi če bi to želeli. Zakaj?
Dopust je namenjen varovanju vašega psihofizičnega zdravja in počitka ter je vaša pravica, ki jo zakon varuje.
Tudi če podate pisno izjavo, da ne boste izrabili letnega dopusta, je takšna izjava po ZDR-1 neveljavna. Zakon vas torej varuje tudi pred vami samimi. Več o zakonsko določenih pravicah si lahko preberete na tej povezavi.
V primeru prenehanja delovnega razmerja se lahko z delodajalcem dogovorite o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust.
Kdo ima pravico do dodatnih dni letnega dopusta?
Določenim skupinam zaposlenih pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta:
- 3 dodatni dnevi vam pripadajo, če ste starejši od 55 let, če ste invalid ali imate najmanj 60-odstotno telesno okvaro,
- 3 dodatni dnevi pripadajo tudi staršem, ki skrbijo za otroka s telesno ali duševno prizadetostjo,
- 1 dodatni dan dopusta za vsakega otroka pripada vsem, ki imajo otroke mlajše od 15 let,
- 7 dodatnih dni pripada vsem zaposlenim, ki so mlajši od 18 let.
Delovna doba in letni dopust
ZDR-1 ne predvideva dodatnih dni letnega dopusta zaradi vaše daljše delovne dobe. Lahko pa ugledni delodajalci v svojih internih aktih določajo več dni dopusta in druge ugodnosti za zaposlene.
Dodatni dnevi letnega dopusta glede na delovno dobo se lahko določijo:
- s kolektivno pogodbo,
- s pogodbo o zaposlitvi in
- z internim aktom delodajalca.
Letni dopust in regres
Izplačilo regresa je povezano z izrabo letnega dopusta. Po ZDR-1 vam mora delodajalec izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
Če imate pravico do izrabe celega letnega dopusta, imate s tem pravico tudi do celotnega regresa. V primeru, da imate pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, pa vam pripada pravica do sorazmernega dela regresa.
Ali imam pravico do neplačanega dopusta?
V ZDR-1 neplačan dopust ni predviden, kar pomeni, da vam neplačan dopust ni zakonsko zagotovljen. Vendar to ne pomeni, da se v praksi ne uporablja.
Neplačan dopust lahko namreč urejajo različne kolektivne pogodbe. Določajo ga npr. kolektivne pogodbe za dejavnost elektroindustrije Slovenije, za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, v določenih primerih ga lahko koristite tudi, če ste zaposleni v gostinstvu in turizmu.
Če neplačan dopust ni urejen s kolektivno pogodbo, lahko z delodajalcem sklenete pisni dogovor o neplačanem dopustu. S tem opredelita čas trajanja neplačanega dopusta in morebitne obveznosti, ki jih morate kljub odsotnosti opraviti.
Ne pozabite: Delodajalec vam v času neplačanega dopusta plača obvezne prispevke za socialno varnost, vi pa ste dolžni te stroške povrniti.
Kaj pa študijski dopust?
Tudi študijski dopust je opredeljen v ZDR-1. Kot zaposleni študent imate pravico in dolžnost do rednega izobraževanja in izpopolnjevanja tako za potrebe delovnega procesa, kot tudi v lastnem interesu.
Če se izobražujete, imate pravico do odsotnosti z dela med izobraževanjem in opravljanjem izpitov.
So pa vaše pravice odvisne od razloga za izobraževanje:
- Izobraževanje v lastnem interesu
Pripada vam pravica do odsotnosti z dela le ob prvem opravljanju posameznega izpita. Če z delodajalcem nimate sklenjene posebne pogodbe o izobraževanju, je vaša pravica do odsotnosti omejena zgolj na čas opravljanja izpita. - Izobraževanje za potrebe delovnega procesa
Pripada vam pravica do odsotnosti z dela tudi za pripravo na izpit (udeležba na predavanjih in seminarjih, učenje) in ob opravljanju izpitov.
Razmišljate o nadaljnjem izobraževanju ali novi karieri? Preberite, kako vam lahko psihometrično testiranje pomaga pri načrtovanju nadaljnje karierne poti.
