Osebnostne lastnosti, ki jih ceni vsak delodajalec

So lastnosti, ki jih delodajalci cenijo pri vseh zaposlenih, ne glede na to, na katerem področju delate. Ne glede na to, ali službo še vedno iščete, ali pa ste delo že dobili in se na vse pretege trudite izkazati po najboljših močeh – vedno obstaja pristopi in razmišljanja, ki pritegnejo vsakega delodajalca. Kateri so ti pristopi in kaj se ne glede na izkušnje ceni pri delavcu?



15. 5. 2025

1. Ambicioznost

Oseba, ki pride na razgovor pripravljena in za razpisano delovno mesto pokaže veliko interesa že v začetku, jasno izraža kako motivirana je. Nekdo, si želi strokovno rasti in napredovati, je dolgoročno dober kader za podjetje, saj vanj vloži trud, znanje in voljo – ter na koncu prinese dobre rezultate.

Kako ambiciozni zares ste, se pokaže v vašem odnosu do dela – v tem, kako pristopite k vsakdanjim nalogam, kako se odzovete na izzive in kakšno vizijo (če sploh) imate v podjetju in življenju. Pokaže pa se tudi z vašo proaktivnostjo, namreč takemu posamezniku ni potrebe narediti, naj opravi določeno nalogo. On nalogo vidi že predno jo je treba narediti, in ima ob tem še notranji zagon. Kako se naloge loti pa je pogosto povezano s tem kako radoveden je posameznik bil v času učenj – kar nas pripelje do naslednje lastnosti.

2. Radovednost

Že Radovedni Taček nas je učil radovednosti in vedno znova smo ugotavljali, da je radovednost lepa čednost. Na razgovorih takšna oseba postavlja inteligentna vprašanja o ozadju in kulturi podjetja, prav tako pa ga natančneje zanimajo delovne naloge za delo, na katerega se prijavlja.

Kako pa pridete do inteligentnih vprašanj?

Znano je, da če ne poznamo teme, ne vemo niti, kaj bi vprašali. Če pa se pred razgovorom pozanimate o podjetju in si ustvarite svoje mnenje, si lahko vprašanja predhodno tudi pripravite.

Radovednost se pokaže tudi zunaj službenih okvirjev. Oseba s širokim spektrom znanja, ki se nenehno uči, bere, posluša in širi svojo zakladnico znanja, izžareva pristno radovednost.

Najbolj uspešni posamezniki so tisti, ki so sposobni iz pretklosti zbrati tiste pomembne podatke, ki jim ob določenih situacijah pridejo prav in jih lahko prilagodijo na svoj scenarij.

Vaš potencijalni delodajalec bo cenil radovednost – a v zdravi meri. Pozorni bodite, da na začetku spoznavanja ne sprašujete preveč osebnih vprašanj, ali celo vprašanj, ki so bolj zaupne narave.

3. Odločnost/pogum

Delodajalci radi vidijo, da so njihovi zaposleni odločni in trdno verjamejo v odločitve, ki jih sprejemajo. Še bolj pa spoštujejo dejstvo, da delavec vsako odločitev argumentira in jo zna »prodati« naprej. Poleg pozitivnih učinkov je treba pretehtati tudi negativne posledice in na podlagi tega mora biti zaposleni sposoben reči bobu bob.

Oseba, ki je dovolj samozavestna in ima za seboj številne izkušnje, trdna stališča in razume področje do potankosti, veliko lažje sprejema hitre in prave odločitve. Tisti pravi pogum pri posamezniku izhaja iz pripravljenosti. V nasprotnem primeru govorimo o brezglavem tveganju.

Kljub vašemu pogumu in odločnosti, vas lahko kaj hitro vidijo kot petelina, ki se šopiri in razkazuje svoje perje, zato je pomembno, da znate svojo samozavest in pogum uravnotežiti s pravo mero ponižnosti.

4. Skromnost/ponižnost

Tista prava skromnost se pokaže v vašem odnosu do sodelavcev in seveda tudi v vašem načinu in pristopu do dela. Skromna oseba je pripravljena priznati, da se moti, v trenutkih, ko ji uspeva ni previsoko, tako kot ni poteptana ob trenutkih, ko ji ne gre.

Skromnost bo najbolj zaželena pri delu v timu – skromna oseba bo zlahka zamenjala »jaz« z »mi« in uspehe pripisovala ekipi, ne posamezniku. Znala bo odgovarjati za posledice dejanj in napake, ki jih je storila v preteklosti.

Za popotnico: Vedite, da biti skromen in ponižen ne pomeni, da pustite ostalim, da hodijo po vas. Skromnost uravnotežite z borbenostjo.

5. Borbenost

Ko govorimo o borbi, nimamo v mislih nožev, mečev in sablje, temveč mislimo kombinacijo truda, etike, nastopa in strasti. Borbenost in tekmovalnost sta lastnosti, ki vam v karijeri prideta prav, saj se boste pogosto morali postaviti zase.

Borbenost vam ne bo služila le v trenutkijh, ko boste primorani braniti svoja stališča, odločitve, in podobno. Tekmovalnost vam služi tudi v borbi s samim seboj. Namreč, prišli bodo trenutki, ko bo potrebno stisniti še zadnje atome moči za dokončanje projekta ali dosega mesečnega cilja, ki si ga je vaša ekipa postavila. Znašli se boste v situaciji, ki pri vas izzove nelagodje in vas postavi izven cone udobja. Tako ali drugače. Prav v tistih trenutkih, ko je težko vam borbenost služi zato, da naredite korak naprej in premagate svoje omejitve, strahove ali pa splošna prepričanja.

Delodajalec se bo veliko hitreje zanesel na osebo, ki ima v sebi tisto iskrico, ki ga bo gnala, da naredi korak več. Da od sebe da vse, kar ima. Borbenost se v takšnih situacijah, vsaj v neki meri, lahko poveže z prevzemanjem odgovornosti, kar nas pripelje do naslednje lastnos

6. Odgovornost

Delodajalci in sodelavci zelo cenijo dejstvo, da se na vas lahko zanesejo, hkrati pa jim ta lastnost pove, kaj lahko od vas pričakujejo. Za začetek odgovornost in zanesljivost pokažite s točnimi prihodi v službo in na sestanke, s pravočasno prijavo na delovno mesto, z držanjem besede. Vaša beseda je konec koncev vse, kar zares imate.

Kar nekaj poguma, kdaj pa kdaj tudi malo lažne samozavesti, je potrebno, da prevzamete odgovornost nase – še posebej v primerih, ko je tveganje večje. Dejstvo, ali ste odgovorna oseba ali ne, se še veliko prej pokaže v situacijah, ko grejo stvari narobe. Prevzeti odgovornost nase v težkih trenutkih in priznati lastno napako, je vrlina, ki zahteva ogromno poguma.

7. Sposobnost učenja/samorefleksija

To lastnost delimo na dve področji.

Prvič, govorimo o sposobnosti zaznavanja svojih prednosti in slabosti.

Lastnost, ki vam bo v karijeri precej pripomogla in bo vašemu bodočemu delodajalcu dala vedeti, da ste zaupanja vredna in odgovorna oseba, ki ima glavo na mestu, je prav sposobnost, da se poglobite vase. Da poznate svoje močne točke in jih samozavestno izvajate, ter da se zavedate svojih slabosti.

Drugič, govorimo o sposobnosti učenja.

Naslednji korak je, da ste se sposobni konstantno izboljševati. Izjemnega pomena je, da se je zaposleni sposoben učiti iz lastnih negativnih izkušenj in prenesti te izkušnje v prihodnje situacije. Na razgovorih oz. na letnih sestankih med nadrejenim in zaposlenim bo delodajalec to sposobnost poskušal ugotoviti z vprašanji, kot so: »Kdaj v preteklih izkušnjah ste naredili napako in kako ste jo razrešili? Kaj ste se naučili iz preteklih napak? Katere so vaše šibke točke?« itd.

Svetujemo: Na slednje vprašanje nikakor ne odgovorite, da nimate slabih lastnosti, pa tudi ne naštevajte lastnosti, ki se na prvo žogo morda slišijo kot slabosti, so pa lahko odvisno od situacije, tudi prednosti. Takšne lastnosti so na primer perfekcionizem, trma, individualizem, ipd.

8. Optimizem

Tako kot pri večini naptetih lastnosti je tudi optimizem koristen le, v kolikor se prikaže in uporabi v prvi meri. Ni potrebno pretiravati, saj lahko pretiran optimizem kmalu preraste v zelo motečo lastnost. Tako v življenjepisu, na razgovoru ali na delovnem mestu je dovolj, če pokažete določeno mero pozitive, smeha, prave energije in komunikacije, kar omogoča normalno funkcioniranje z drugimi sodelavci.

Optimizem je lastnost, ki si jo delijo vizionarji. Biti sposoben v vsakem scenariju videti luč na koncu tunela in hoditi po poti do nje je vrlina, ki je danes vse prej kot pogosta.

9. Spoštljivost

Na razgovoru za službo vas bodo zanesljivo vprašali, zakaj zapuščate staro delovno mesto. Bodite odprtih misli, iskreni, vendar nikoli žaljivi do nekdanjega delodajalca. Lahko priznate, da je med vami in delodajalcem prihajalo do konfliktov, temveč vseeno ohranite določeno mero spoštovanja do osebe, ki vam je izplačevala mesečne prihodke. Biti spoštljiv pomeni biti oseba višjega karakterja. Vaš odnos do drugih je edini in najboljši dokaz vaše spoštljivosti.