Kariera

Različni slogi vodenja – kateri vam je pisan na kožo?

Nadrejeni imajo različne načine vodenja in pristope, ki vključujejo prepoznavanje težav, navdihovanje kolektiva, spodbujanje produktivnosti itd. Z opisi v nadaljevanju lahko ugotovite, kako svoje zmožnosti in talente še dodatno uporabiti pri svojem delu – s primernim pristopom vaših nadrejenih. To ne pomeni, da od šefa zahtevate ali pogojujete kar koli, temveč k njemu pristopite s konstruktivnim predlogom in idejo, kako bi lahko svoje delo dodatno optimizirali. Pojasnite, kakšen način dela in usmerjanja bi vas najbolj motiviral in na koncu tudi prinesel najboljše rezultate.



25. 1. 2022

Ste morda vi na vodstvenem položaju? Morda vam zapis v nadaljevanju pomaga pri optimizaciji dela in motiviranju svojih zaposlenih.

Birokratski slog vodenja

# Beseda, ki najbolje opisuje tovrstnega vodjo, je učinkovit.

Ob besedi birokratsko večina ljudi pomisli na brezhibno delujočo napravo. To je slog vodenja, pri katerem sta glavna red in disciplina. Kadar ima vaš nadrejeni birokratski slog vodenja, od njega lahko pričakujete naslednje:

Vsak član kolektiva ima natančno določeno vlogo.
Hierarhija je strogo določena in vsi jo tudi spoštujejo.
Na delovnem mestu s takšnim vodjo prevladuje disciplina, delo pa poteka nemoteno.
Članom ekipe pri njihovem delu dopušča tudi nekaj prostora za kreativnost.
V birokratskih strukturah so smernice dela jasno začrtane.
Je prilagodljiv in od časa do časa obnovi delovne naloge ali jih premeša.

Pozitivna stran birokratskega načina vodenja je, da ne pomaga uspevati samo nadrejenemu, temveč tudi njegovi celotni ekipi. Komunikacija je učinkovita, odgovornost je jasno opredeljena, naloge vseh prav tako; kolektiv se v takem okolju počuti varno in ne odhaja, saj zaradi takšnega delovanja razvije občutek varnosti pri svojem delu. Kljub doslednemu redu in disciplini pa imajo zaposleni še vedno dovolj svobode, da so lahko ustvarjalni, kar pripomore k njihovemu zadovoljstvu in inovacijam znotraj podjetja. Primer birokratskega sloga vodenja: nekdanji predsednik britanske vlade Winston Churchill.

Avtokratski slog vodenja

# Beseda, ki najbolje opisuje tovrstnega vodjo, je absolutist.

Avtokratski ali avtoritarni slog vodenja je značilen za ambicioznega in zelo ciljno usmerjenega vodjo. Takšen vodja bo svojemu kolektivu raje vsilil svojo politiko in strategije, za katere on meni, da so najprimernejše, kot da bi sprejel predloge ali prispevek ekipe. Nad projekti ima popoln nadzor, zato je pri ekipi le malo prostora za domišljijo. Kako najlaže prepoznati avtokratskega vodjo:

Svojim podrejenim dopusti le malo možnosti za sodelovanje ali njihov prispevek.
Vzdušje v takšnem delovnem okolju je v najboljšem primeru »zategnjeno«, v njem ni prostora za kakršno koli prilagodljivost ter zagotavlja malo ali nič ustvarjalne svobode.
Usmerjen je k nadziranju in narekovanju vsakega koraka delovnega procesa.
Lahko mikromenedžira vsak vidik ali pa se od vsega drži stran.

Na prvi pogled se zdi avtoritarni slog vodenja precej strog in tog, toda ima tudi svoje prednosti, saj je izjemno praktičen za upravljanje. Tak slog vodenja je odličen za manjše kolektive, saj je odločanje hitro in učinkovito, glede delovnih nalog in rokov pa je vse določeno – ker je vse jasno določeno, je nesoglasij v pisarni zelo malo. Primer avtokratskega sloga vodenja: nacistični voditelj in diktator Adolf Hitler.

Demokratični slog vodenja

# Beseda, ki najbolje opisuje tovrstnega vodjo, je vključujoč.

Demokratični ali participativni vodja je tisti šef, ki vam bo prisluhnil. Značilnosti takšnega sloga vodenja so:

Prispevek, ideje in mnenja članov ekipe so dobrodošli in šefa zanimajo.
Sprejemanje in vključevanje sta v takem kolektivu ključna.
Takšnega vodjo ne motivirajo samo cilji, temveč tudi najboljše koristi za zaposlene.
Vsak član ekipe je spodbujen, da postane najboljša različica samega sebe.
Vodja prepozna trud svojih zaposlenih, jih ceni in (občasno) tudi nagradi.
Odločanje je stvar prizadevanja celotne ekipe.

Priljubljenost tovrstnega sloga vodenja je upravičena, če se zavedate, kakšen vpliv ima tak vodja na svojo ekipo. V taki ekipi se člani počutijo upoštevane in slišane, saj šef ustvari delovno okolje, v katerem zaposleni zlahka predstavijo svoje zamisli. Ker šef ceni delo svojih podrejenih, je morala v takšnem delovnem okolju običajno vedno zelo visoka. Sodelavci težave rešujejo preprosteje, saj je med njimi malo trenj. V takšnem kolektivu prevladujejo predanost, zaupanje in zvestoba. Takšno vodenje pri zaposlenih spodbudi večjo motivacijo in prinese zadovoljstvo pri delu. Primer demokratičnega sloga vodenja: južnoafriški politik in borec proti rasni segregaciji Nelson Mandela.

Politika nevmešavanja

# Beseda, ki najbolje opisuje tovrstnega vodjo, je sproščen.

Nadrejeni, ki verjame v politiko nevmešavanja, rad delegira. To pomeni, da prepusti sprejemanje odločitev svojim podrejenim. Šef predstavi ideje, želene cilje, predloge in naloge, ekipa pa odločitve sprejema kot skupina. V takšnih kolektivih:

Imajo zaposleni svobodo pri odločanju in tveganjih.
Težave rešuje ekipa sama.
Vsa orodja za vodenje jim zagotovi vodja.
Vodja prevzema odgovornost za dejanja svoje ekipe.

Prednosti takšnega sloga vodenja se odražajo v strmi krivulji učenja zaposlenih, vodja delegira v okolju brez stresa, ekipa ostaja motivirana in odprta za nove projekte in učne strategije. Zaradi ustvarjalne svobode ima ekipa priložnost delati in se učiti na lastnih napakah. Primer vodenja s politiko nevmešavanja: ustanovitelj podjetja Apple Steve Jobs.

Transformacijski slog vodenja

# Beseda, ki najbolje opisuje tovrstnega vodjo, je spodbujajoč.

Transformacijski vodja svoje zaposlene vodi ter jih hkrati spodbuja. Takšen šef z definiranjem ciljev za svojo ekipo ustvari vizijo, nato pa ekipo vodi, dokler ne doseže zastavljenih ciljev. Nekaj značilnosti transformacijskega sloga vodenja:

Vodja je del ekipe.
Najprej »upravlja« sebe in svoja pričakovanja, preden upravlja svojo ekipo.
Prevzema odgovornost za tveganja in učinkovitost ali rezultate svoje ekipe.
Kadar gre za cilje, jih dojema kot skupne cilje vseh; kadar gre za zaposlene, o njih razmišlja kot o sodelujočih v ekipah.

Tovrstni šef prinaša in navdihuje spremembe. Ogromno prispeva k rasti zaposlenih in vrsti dela, ki ga opravljajo njegove ekipe, saj je s takšnim šefom preprosto sodelovati. Prisoten je namreč močan občutek ekipne kulture, kar ustvari okolje, v katerem so vse ideje sprejete – dobre in slabe. Zaposlenim je dovoljeno, da se razvijajo, saj sta delovno okolje in nadrejeni dovzetna za spremembe. Primer transformacijskega sloga vodenja: nekdanji predsednik ZDA Barack Obama.

Morda imate radi strog red in disciplino, morda ste tip človeka, ki najlaže deluje, če ima svobodo pri ustvarjanju. Če ste med branjem teh vrstic vsaj enkrat pomislili »Takega šefa se pa ne bi branil«, je morda vaš naslednji korak razmislek, kako nagovoriti svojega nadrejenega, da bi vam omogočil način dela, ki vam najbolj odgovarja in posledično prinaša tudi najboljše rezultate.