Poznate vse vrste pogodb o delu?

Skoraj vsi iskalci zaposlitve želijo skleniti delovno razmerje za polni delovni čas. To pa večkrat ni mogoče. Ste vedeli, da obstajajo tudi druge možnosti, ki jih morda ne poznate dovolj? Preverimo skupaj!



18. 5. 2025

Posameznik podpisuje pogodbo.

V Sloveniji so premalo izkoriščene predvsem možnosti za sklenitev delovnega razmerja za krajši delovni čas (npr. polovični), pa tudi kombinacije zaposlitev za krajši delovni čas pri dveh delodajalcih hkrati in kombinacij več tipov pogodb o delu hkrati pri različnih delodajalcih. Veliko iskalcev zaposlitve in zaposlenih ni dovolj informiranih o možnih oblikah sodelovanja med delodajalcem in delavcem. Zato jih na kratko predstavimo.

V poslovanju organizacij so najpogostejše naslednje oblike pogodb:

pogodba o zaposlitvi,

podjemna pogodba,

avtorska pogodba in

pogodba o (poslovnem) sodelovanju.

Izbira oblike pogodbe in s tem sklenjenega delovnega razmerja je odvisna od potreb delodajalca, včasih pa tudi ponudbe iskalca zaposlitve. Prav tako pa je pogodba odvisna od potreb dela, če se opravlja projektno delo, če gre za stalno delo in tako naprej.

Pogodba o zaposlitvi

Prijatelj vam je povedal, da bo zaposlen za nedoločen čas pri svojem delodajalcu. In tudi vi si želite, da bi vam delodajalec ponudil pogodbo o zaposlitvi.

Poglejmo, zakaj je ta vrsta pogodbe najbolj zaželjena.

S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje. To je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Na podlagi sklenitve te pogodbe je delodajalec dolžan, med drugim, delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje za primer brezposelnosti.

Delavca se zaposli na podlagi objave prostega delovnega mesta, ki mora vsebovati pogoje in kriterije za zasedbo delovnega mesta in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od 5 dni. Sklenitev delovnega razmerja brez predhodne javne objave je izjemoma dovoljena za nekatere izjeme.

Pogodba, ki mora vsebovati zakonsko predpisane sestavine, zakon o delovnih razmerjih pa spodbuja sklepanje pogodb za nedoločen čas.

Prednosti:

Socialna varnost: avtomatska vključitev v zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in zavarovanje za primer brezposelnosti.

Reden dohodek: dogovorjena mesečna plača.

Delavske pravice: pravica do dopusta, bolniške, porodniškega dopusta, regresa, odpravnine, ipd.

Zaščita pred odpovedjo: Pravica do odpovednega roka in zaščita pred neupravičeno odpovedjo.

Nadomestilo za brezposelnost po prenehanju pogodbe.

Možnost napredovanja in dolgoročne karierne rasti znotraj podjetja.

Slabosti:

Manj fleksibilnosti: točno določen delovni čas, pogosto tudi obvezna prisotnost na sedežu delodajalca.

Manj nadzora nad delom: delo se opravlja pod nadzorom in po navodilih delodajalca.

Omejena svoboda: včasih manj ustvarjalnosti in vpliva na potek dela.

Večja birokracija: za delodajalca je zaposlitev bolj zapletena in dražja, kar lahko vpliva na pripravljenost za zaposlitev.

Podjemna pogodba

Ste naveličani rutinskega dela in zgodnjega vstajanja? Ste oseba, ki raje dela po svojem urniku in si organizira dan po svojih željah? Sklenite podjemno ali avtorsko pogodbo.

S podjemno pogodbo se podjemnik (delavec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistveno pri tej pogodbi je, da gre praviloma za opravljanje in izvrševanje fizičnega dela. Predmet podjemne pogodbe so predvsem obrtniška, gradbeniška, kmetijska ali sorodna dela fizične narave. Slabost te pogodbe v primerjavi z zaposlitveno je, da naročnik ni dolžan podjemnika prijaviti v nobeno zavarovanje.

Prednosti:

Več svobode pri delu: manj nadzora, več možnosti za samostojno organizacijo časa.

Primerna za občasna dela: učinkovita rešitev za krajša sodelovanja ali enkratne projekte.

Ni delovnega razmerja: večja neodvisnost pri opravljanju dela (lahko dela za več naročnikov hkrati).

Ni omejena na točno določeno lokacijo ali delovni čas.

Slabosti:

Ni socialne varnosti: brez avtomatskega pokojninskega, zdravstvenega in drugega zavarovanja – podjemnik si mora vse to urediti sam.

Ni pravice do dopusta ali bolniške.

Brez nadomestila za brezposelnost po koncu pogodbe.

Manj pravne zaščite: podjemnik ni zaščiten enako kot redno zaposleni delavec (npr. v primeru odpovedi, zamude plačila ipd.).

Avtorska pogodba

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ureja razmerja v zvezi z intelektualnim delom avtorske narave. Posamezno delo je avtorsko, če gre za individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ne glede na način izraza.

Če gre za izvršitev dela, ki izpolnjuje pogoje za avtorsko delo, lahko avtor sklene z naročnikom avtorsko pogodbo o naročilu dela, s katero se zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Na naročenem avtorskem delu obdrži avtor vse avtorske pravice, razen pravice distribuiranja, če ni s pogodbo drugače določeno. Slabost te pogodbe pa je enaka slabosti podjemne.

Prednosti:

Ohranjanje avtorskih pravic: avtor obdrži avtorske pravice, če ni drugače dogovorjeno.

Fleksibilnost: možnost opravljanja dela od kjerkoli in kadar koli.

Delo po projektu: jasno določeno plačilo za konkretno stvaritev.

Slabosti:

Brez socialnih pravic: ni avtomatske vključitve v zavarovanja.

Ni stalnega prihodka: delo se plača po projektu, brez garancije za prihodnje sodelovanje.

Ni nadomestila za dopust, bolniško, brezposelnost.

Pogodbo lahko naročnik prekine brez posledic, če ni drugače dogovorjeno.

Pogodba o (poslovnem) sodelovanju

Pogodbo o sodelovanju, ki ima lahko tudi drugačen naslov, praviloma skleneta dve pravni osebi, pri čemer gre po vsebini za naročilo. Ena pogodbena stranka nekaj naroča oziroma potrebuje, druga pogodbena stranka pa naročilo izvrši ali nudi. Vsebino vsake takšne pogodbe je potrebno prilagoditi konkretnemu dogovoru in specifičnosti naročila. Zato je najbolj zanesljivo, da pogodbo pripravi ali pred podpisom vsaj pregleda pravni strokovnjak, ki ima s pogodbami izkušnje.

Prednosti:

Popolna avtonomija: izvajalci sami določajo način dela, delovni čas, metode.

Možnost višjih prihodkov: sami določate ceno svojih storitev.

Možnost sodelovanja z več naročniki hkrati.

Slabosti:

Polna odgovornost za poslovanje: izvajalec mora sam skrbeti za davke, prispevke in zakonitost delovanja.

Brez socialne varnosti, če si tega ne uredite sami.

Nestabilen dohodek: odvisen od števila strank in obsega poslov.

Pogodba je lahko kompleksna: brez pravnega znanja obstaja nevarnost za neugodne pogoje sodelovanja.

Značilnost / Pogodba	Pogodba o zaposlitvi	Podjemna pogodba	Avtorska pogodba	Pogodba o poslovnem sodelovanju
Status delavca	Zaposleni	Zunanja oseba	Avtor	Samostojni podjetnik / podjetje
Socialna varnost (zavarovanja)	✔ Avtomatska	✘ Ni vključen	✘ Ni vključen	✘ Ni vključen, ureja sam
Redna plača / dohodek	✔ Mesečna plača	✘ Plačilo po opravljenem delu	✘ Honorarsko plačilo	✘ Odvisno od poslovanja
Pravica do dopusta, bolniške, regresa	✔ Da	✘ Ne	✘ Ne	✘ Ne
Fleksibilen delovni čas	✘ Omejen	✔ Da	✔ Da	✔ Popoln nadzor nad časom
Možnost dela od doma / samostojno	⚠ Omejeno	✔ Da	✔ Da	✔ Da
Nadzor delodajalca / naročnika	✔ Stalen nadzor	⚠ Občasno	⚠ Minimalen	✘ Nadzor praviloma ni prisoten
Možnost več naročnikov hkrati	✘ Ne (eno podjetje)	✔ Da	✔ Da	✔ Da
Zadržanje avtorskih pravic	✘ Ne	✘ Ne	✔ Da (razen če ni drugače določeno)	✘ Ne
Stabilnost zaposlitve	✔ Visoka	✘ Nizka	✘ Nizka	⚠ Odvisna od poslovanja
Obvezni prispevki (plačuje jih…)	Delodajalec	✘ Nihče (delojemalec sam)	✘ Nihče	Samozaposleni sam
Zaščita pred odpovedjo	✔ Da	✘ Ne	✘ Ne	✘ Ne
Primerna za	Dolgoročno sodelovanje, stalno zaposlitev	Občasna fizična dela	Intelektualna, ustvarjalna dela	Podjetja, samozaposleni

Zaključek – če so v Sloveniji možnosti za zaposlovanje za polni delovni čas omejene, si je potrebno prizadevati, da se ljudem daje čim več možnosti dela s sklenitvami preostalih oblik zaposlitve, vrst pogodb in kombinacij med njimi.