Kariera

Ali na odločitev o materinstvu vpliva delodajalec

Materinstvo je za večino žensk pozitivna in izpolnjujoča izkušnja, ki se ji ne bi smeli odreči zato, ker ste zaposleni. Ni razloga, da ženska prekine svojo poklicno pot in dobi odpoved na delovnem mestu samo zato, ker bo postala mati. Delodajalec je po zakonu o varnosti in zdravju pri delu namreč dolžan skrbeti za zdravje vseh zaposlenih in tako bi bojazen pred izgubo službe morala biti odveč, saj zakon prepoveduje odpuščanje nosečih delavk.



25. 3. 2016

Materinstvo je za večino žensk pozitivna in izpolnjujoča izkušnja, ki se ji ne bi smeli odreči zato, ker ste zaposleni. Ni razloga, da ženska prekine svojo poklicno pot in dobi odpoved na delovnem mestu samo zato, ker bo postala mati. Delodajalec je po zakonu o varnosti in zdravju pri delu namreč dolžan skrbeti za zdravje vseh zaposlenih in tako bi bojazen pred izgubo službe morala biti odveč, saj zakon prepoveduje odpuščanje nosečih delavk.

Kršitve za nosečnice in mlade mamice

Kadrovska direktorica podjetja Mercator, ki je pretežno ženski kolektiv, je povedala, da je v podjetju med 20.000 zaposlenimi 75 odstotkov žensk, med katerimi prevladujejo mlade. »Prejšnje leto smo imeli več kot 400 zaposlenih žensk na porodniškem dopustu in približno 100 je takih, ki delajo skrajšan delovni čas. Razumemo, da imajo mlade mamice posebne potrebe in v tem smislu zagotovo ni šikaniranja, ko gre za bolniške odsotnosti in podobno.«

Nevenka Černigoj Sadar, ena od soavtoric raziskave Equal o enakopravnosti med spoloma, ki je nastala v okviru mednarodne pobude, pa zgroženo ugotavlja nasprotno, in sicer, da naj bi delodajalci v različnih slovenskih podjetjih prekinili delovno razmerje kar 10 odstotkom materam. »V delovnih organizacijah namreč krožijo stereotipi, da tisti mladi, ki imajo otroke, veliko izostajajo iz službe, kar pa po naših podatkih sploh ni upravičeno trditi,« pravi Nevenka Černigoj Sadar s Fakultete za družbene vede. Če primerjamo stanje z drugimi evropskimi državami, se Slovenija uvršča med države, ki imajo dobro urejena temeljna načela in potrebe, ki urejajo področje materinstva ter starševstva. Poudarjena sta pomen in zahteva po udejanjanju različnih ukrepov, ki naj bi zagotavljali pogoje za nastanek in poln razvoj družine oziroma oblikovanje ter vzpostavitev splošne in koordinirane družinske politike. Vida Bradač s Centra za socialno delo Maribor je povedala, da se srečujejo z mnogimi primeri prenehanja delovnega razmerja za določen čas, ko tega v času starševskih dopustov delodajalci enostavno ne podaljšajo. »Število teh primerov narašča. Leta 2005 jih je bilo 130, leta 2006 pa že 168«.

Delavci imajo pravico do posebnega varstva

Delodajalec mora delavkam in delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. »Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi in nato v času trajanja delovnega razmerja od delavca ne sme zahtevati podatkov o nosečnosti in načrtovanju družine, če niso v neposredni povezavi z delovnim razmerjem, prav tako jih ne sme iskati sam. Delodajalec tudi ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo teh podatkov ali dodatnimi pogoji – morda s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva – ali celo od vas zahtevati vnaprejšnji podpis odpovedi pogodbe, če bi zanosili,« zagotavlja Vida Bradač s Centra za socialno delo Maribor. »Čeprav se strinjamo, da nosečnost ni bolezen in da zdrava nosečnica lahko v številnih primerih opravlja svoje delo brez posebnih omejitev, pa delovno okolje in tudi delo samo pogosto škodljivo vplivata na zdravje nosečnice in ploda ter doječo mater in njenega otroka. Zato mora biti ženska v tem obdobju deležna posebne skrbi, njeno zdravje je treba varovati tudi v službi.«

Ali so mlade ženske pri delodajalcih še vedno sprejete kot grožnja

»Ženske so na delovnem mestu in pri iskanju nove zaposlitve v slabšem položaju kot moški, ker bodisi so že matere bodisi bodo to postale. Pa vendar se – po sprejetju Zakona o delovnih razmerjih, ki vključuje kar nekaj določb o prepovedi diskriminacije žensk in moških na trgu dela – ne pojavlja več toliko anonimnih klicev o bianko podpisanih pogodbah o prenehanju delovnega razmerja ali da bi nam ženske sporočale, da so bile na intervjujih vprašane o svojih družinskih načrtih,« pripoveduje direktorica Urada za enake možnosti mag. Tanja Salecl. Če je na prvi pogled videti, da je tovrstnih diskriminacij manj, pa po drugi strani prejmejo v Uradu za enake možnosti več klicev, povezanih s tem, da žensk, ki se po dopustu za nego in varstvo otroka vrnejo na svoje delovno mesto, le-to ne čaka več in jih delodajalec želi premestiti, po navadi na slabše delovno mesto. Zakon jim sicer daje pravico do vrnitve na njihovo delovno mesto, toda ženske se znajdejo pod pritiski in se jim zaradi strahu pred šikaniranjem oziroma neprijaznim delovnim okoljem tudi uklonijo.

Očetje – privilegirani ali ne

Tudi pri moških se pojavlja ovira pri uveljavljanju očetovskega dopusta – nekateri delodajalci temu niso naklonjeni. Namen vseh teh zakonskih določb, ki očetu prinašajo neprenosljivo pravico do očetovskega dopusta, je ravno ta, da bi očetje ob rojstvu otroka v družini bolj aktivno sodelovali. »Na Uradu za enake možnosti si prizadevamo, da bi več očetov izkoristilo tudi dopust za nego in varstvo otroka. Da bi postalo to nekaj samoumevnega, stvar dogovora med partnerjema, ne pa nekaj, kar izkoristi vedno le ženska. Moram poudariti, da je ureditev starševskega dopusta pri nas ena najboljših na svetu,« zatrjuje Saleclova. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 90 koledarskih dni (ne glede na to, koliko otrok se rodi hkrati), pri čemer mora prvih 15 dni dopusta koristiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti (sicer ta del očetovskega dopusta zapade), drugih 75 dni pa lahko izrabi najdlje do tretjega leta starosti otroka. Oče nima pravice do izrabe prvih 15 dni očetovskega dopusta, če koristi porodniški dopust. Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva. Od 1. 1. 2016 država daje očetom pravico do 70 koledarskih dni očetovskega dopusta, pri čemer se je pri novi ureditvi skrajšal neplačani del v korist plačanih dni dopusta.

Porodniški in bolniški dopust ter denarno nadomestilo

Starševski dopust v Sloveniji zajema porodniški dopust (105 koledarskih dni), očetovski dopust (70 dni), dopust za nego in varstvo otroka (260 dni, v nekaterih primerih več) ter posvojiteljski dopust (120 oz. 150 dni, odvisno od starosti otroka). Dopust za nego in varstvo otroka lahko starša koristita v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Del dopusta za nego in varstvo otroka (največ 75 dni) lahko starša tudi preneseta in izrabita do osmega leta starosti otroka. »Take pravice postavljajo Slovenijo na sam vrh v svetu. Menim namreč, da so pravice predvsem pomembne prvo leto, ko otrok najbolj potrebuje prisotnost matere in očeta. Do pred nekaj leti je bila Slovenija edina država, ki je staršem zagotavljala polno nadomestilo plače v enem letu (leta 2004 je bila taka ureditev sprejeta še v Estoniji). Res je, da imajo starši v nekaterih državah pravico, da tri- do štirikrat na leto izostanejo z dela, toda po nekem času, ki je krajše od enega leta, ne prejemajo več nadomestila ali pa je to zelo nizko oziroma jim ni ves čas zagotovljena vrnitev na delovno mesto,« pojasnjuje dr. Nada Stropnik, koordinatorica razvojnega partnerstva Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje na Inštitutu za ekonomska raziskovanja. Mati mora nastopiti porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Če mati ne nastopi porodniškega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila porodniškega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka. Če to terjajo zdravstveni razlogi, napoti zdravnik žensko na bolniški dopust. Trajanje bolniške odsotnosti določi zdravnik oziroma zdravniška komisija in ni časovno omejeno, delodajalec pa na to nima vpliva. V času bolniškega dopusta ženska prejema bolniško nadomestilo v višini 90 odstotkov osnove plače.

Inšpektorji poostreno nadzirajo delodajalce

»V zvezi z inšpekcijskim postopanjem opažamo, da se delavci oz. bolj delavke obrnejo na inšpektorat po strokovno pomoč glede ustreznosti ravnanja delodajalca pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, pri čemer običajno želijo ohraniti anonimnost. Na Inšpektoratu RS za delo smo tako podali kar nekaj strokovnih pomoči, ki so se nanašale na prenehanje pogodb o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, nekaj strokovnih pomoči pa se je nanašalo tudi na varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Inšpektorji so leta 2006 obravnavali primere odpovedi pogodb o zaposlitvi posameznim delavcem, ki uživajo posebno varstvo in med katere spadajo tudi delavke v času nosečnosti. Vendar pa inšpektorji v nobenem primeru niso ugotovili, da delodajalci pri tem ne bi spoštovali določb, ki urejajo za te delavce posebno varstvo pred odpovedjo. Ne glede na zelo malo ugotovljenih kršitev glede varstva zaradi nosečnosti in starševstva inšpektorji v praksi opažajo, da delodajalci z mlajšimi delavkami, za katere predvidevajo, da bi lahko zanosile, sklepajo zaporedne pogodbe o zaposlitvi za določen, običajno zelo kratek čas (po nekaj mesecev). Zato smo na Inšpektoratu RS za delo v drugi polovici leta 2006 poostreno nadzirali izvajanje določb glede sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas,« je povedal mag. Borut Brezovar, nekdanji glavni inšpektor Republike Slovenije za delo.

Varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva

Delavka, zaposlena za določen čas, je zanosila. Pogodba o zaposlitvi naj bi se ji iztekla v času, ko bo predvidoma koristila starševski dopust. Ali ji bo pogodba o zaposlitvi kljub temu prenehala, četudi bo odsotna z dela zaradi izrabe starševskega dopusta?

V povezavi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas je pomembno, da v skladu s 77. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju ZDR) taka pogodba preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena oz. ko je dogovorjeno delo opravljeno, ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Torej ne glede na to, ali je delavec takrat odsoten z dela zaradi zdravstvenih razlogov ali zato, ker koristi starševski dopust, pogodba o zaposlitvi za določen čas mu preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Delodajalec pa ne sme podati odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, ter staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela. Če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju le-teh obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila. Delavcem in delavkam v času nosečnosti, dojenja in v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela, tudi ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca. Delavcu pa lahko preneha pogodba o zaposlitvi zaradi izteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena – pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavec iz naslova starševstva oz. nosečnosti ni varovan, saj taka pogodba preneha že s potekom časa, za katerega je sklenjena.

Slovenke so v EU po rodnosti na dnu lestvice, saj povprečno rodijo 1,26 otroka, kljub temu pa mlade matere poročajo o neprijetnih odzivih na nosečnost, onemogočenih napredovanjih, neustreznem urniku, težavah pri iskanju službe, poslabšanju odnosov, prekinitvah delovnega razmerja.

Mag. Borut Brezovar, nekdanji glavni inšpektor Republike Slovenije za delo

Ne glede na zelo malo ugotovljenih kršitev glede varstva zaradi nosečnosti in starševstva inšpektorji v praksi opažajo, da delodajalci z mlajšimi delavkami, za katere predvidevajo, da bi lahko zanosile, sklepajo zaporedne pogodbe o zaposlitvi za določen, običajno zelo kratek čas (po nekaj mesecev).

dr. Nada Stropnik, Inštitut za ekonomska raziskovanja

Do pred nekaj leti je bila Slovenija edina država, ki je staršem zagotavljala polno nadomestilo plače v enem letu (leta 2004 je bila taka ureditev sprejeta še v Estoniji). Res je, da imajo starši v nekaterih državah pravico, da tri- do štirikrat na leto izostanejo z dela, toda po nekem času, ki je krajše od enega leta, ne prejemajo več nadomestila ali pa je to zelo nizko oziroma jim ni ves čas zagotovljena vrnitev na delovno mesto.

V primeru, da bi radi izvedeli več informacij v zvezi z očetovskim dopustom in spremembami od 1. 1. 2016, si preberite članek:

OČETOVSKI DOPUST

Avtor: Jasna Žaler za MojeDelo.com

Priporočamo

Ključniki

#Regres