Kakšno osebo so delodajalci vedno pripravljeni zaposliti?
V času gospodarske krize in poplavi medijskih in drugih prispevkov na to temo si je težko zamisliti, da bi bili delodajalci pripravljeni zaposlovati. Ljudje smo bitja, ki jih je s pravo zgodbo lahko prepričati v marsikaj. Ker stalno poslušamo o »(pre)visokih stroških dela« in ker je plačilo najbolj pomembna stvar za vsakega zaposlenega, začnemo hitro verjeti, da je zaposlovanje le stvar stroškov.
A v resnici se moramo zavedati, da delodajalci z zaposlovanjem rešujejo svoje probleme oz. si pomagajo na poti do svojega cilja. Zaposlujejo zato, ker želijo, da bi bilo njim lažje, in ne zato, da bi komurkoli reševali problem brezposelnosti. Zaposlovanje je v bistvu sebično dejanje delodajalca, ki ima pred očmi predvsem lasten interes – lažje delo, manj dela zanj, več dobička za podjetje oz. lastnika.
Interes delodajalca je pri zaposlovanju na prvem mestu! Delodajalec zaposluje, ker bo imel od tega korist. To je pripravljen plačati, če se njegova korist zaradi tega poveča.
Poglejmo si primer obrtnika, ki lahko zasluži 40 EUR na uro. Seveda ima, kot vsak podjetnik, tudi delo z administracijo, za kar porabi, recimo, 4 ure na teden. Če je delo administratorja ovrednoteno z, na primer, 10 EUR na uro, se obrtniku splača najeti osebo, ki bo opravila to delo. Zanj ji bo plačal 40 EUR tedensko, sebi pa bo s tem sprostil 4 ure, v katerih lahko sam zasluži 160 EUR. Tako je delodajalec z dodatnim stroškom 40 EUR sebi omogočil 120 EUR večji dohodek na teden.
Seveda je to hipotetičen izračun, saj mora biti delodajalec tudi prepričan, da bo v 4 dodatnih urah lahko res opravljal delo – če ne more dobiti dela za dodatne 4 ure, je plačilo administratorja zanj le dodaten strošek. Tudi iskanje in uvajanje sodelavca je strošek, ravno tako njegovo vodenje, delovno mesto in oprema (miza in stol, računalnik, tiskalnik, papir, programska oprema …). Če je zelo težko najti delavca ali ga uvesti, se bo morda odločil, da bo sam opravil administratorsko delo, morda v nočnih urah, ko dela nima. Morda pa dovolj visoko ceni svoj prosti čas, da je zanj pripravljen plačati?
Kako bomo dobili odgovor na postavljeno vprašanje?
Najbolje tako, če se bomo skušali čim bolj vživeti v vlogo potencialnega delodajalca in tako, da bomo stopili v stik z njim ter – poslušali! Vsi delodajalci so ljudje in ljudje smo različni. Vsi pa bi radi, da so naše želje in cilji izpolnjeni. Tisti, ki nam ponudijo pomoč, so dobrodošli!
Faktorjev, ki vplivajo na odločitev o zaposlovanju, je torej veliko. Ker zaposlovanje za delodajalca pomeni spremembo, je primeren prikaz tega opis avtorice Ann Jackman, ki v svoji knjigi »Uspešno in učinkovito do cilja« takole opisuje, kdaj se ljudje odločimo za spremembo:
sprememba = nezadovoljstvo + predstava + prvi koraki ≥ stroški
Do spremembe (zaposlovanja) torej pride, ko vsota nezadovoljstva nad trenutno situacijo, predstave o rešitvi problema in prvih korakov, ki jih je treba prehoditi, preseže stroške (finančne in nefinančne), ki jih bo delodajalec imel zaradi spremembe.
Vloga iskalca dela pri tem ni nepomembna. Z razumevanjem delodajalca in pravilnim komuniciranjem iskalec lahko vpliva na delodajalčevo odločitev. Tako mu lahko sam pojasni, da trenutno ne zasluži toliko, kot bi lahko (nezadovoljstvo) in da bi to lahko rešil z njegovo zaposlitvijo (predstava). Lahko mu ponudi pomoč pri prvih korakih (npr. sam predlaga datum in kraj srečanja ali s priporočili dokaže, da lahko razbremeni delodajalca). Kot iskalec ima vpliv tudi na delodajalčeve stroške: če razume, svoje storitve oz. dela, ki jo bo delodajalec še pripravljen sprejeti.
Iskalec mora stopiti iz povprečja: pokazati, da razume težave delodajalca in jih je pripravljeni reševati. Ponuditi mu mora koristi zanj – šele takrat bo pripravljen del pridobljene koristi deliti z njimi v obliki plačila oz. zaposlitve!
Delodajalci torej zaposlujejo, ker želijo predvsem korist zase. Pametni iskalci to razumejo: šele ko izkažejo potencialno vrednost za delodajalca, se lahko pogajajo o koristih zase. Razmišljati je potrebno torej predvsem o težavah, s katerimi se srečujejo potencialni delodajalci. Kako bi jim lahko olajšali delo? Če iskalec najde rešitev in jo ustrezno predloži pravi osebi, je to priložnost za zaslužek.
Ker smo pravkar dokazali, da lahko dodatni stroški v obliki plačila za delo delodajalcu prinesejo dodaten zaslužek, se z razumevanjem tega bistveno poveča bazen potencialnih delodajalcev, ki bi bili pripravljeni plačati za delo. Kateri delodajalec si ne želi zaslužiti več?
Kadrovski strokovnjak g. Alojz Šket iz zaposlitvene agencije Atama povzema, da so delodajalci vedno pripravljeni zaposliti delavca, ki:
1. razume delo, ki ga bo opravljal in se bo hitro uvedel vanj (tako delodajalec ne bo izgubljal preveč časa in denarja v času vašega uvajanja);
2. je proaktiven in razume, katero delo prinaša denar podjetju (vidi delo, ki ga je treba opraviti, in se ga loti brez posebnih navodil; izbere tista opravila, ki dejansko prinašajo dobiček);
3. potrebuje čim manj upravljanja in nadzora (tudi čas in energijo šefov in nadzornikov je treba plačati. Če se manj ukvarjajo z novim sodelavcem, imajo več časa, ki ga namenijo služenju denarja za svojega delodajalca).
Avtor: Gorazd Prah za Mojedelo.com
Razgovor
Nasveti uspešnih podjetnic za vašo javno podobo
Pri osebni blagovni znamki gre za ustvarjanje javne podobe, ki si jo gradite prek vsakodnevne komunikacije, svojega dela in rezultatov ter tudi prek družbenih omrežij. Opisuje, kako izstopate iz množice in je javna projekcija določenih vidikov vaše osebnosti, veščin in vrednosti.
