Kako uspešno izvesti IT zaposlitveni intervju: Kaj so največje napake IT-jevcev na intervjujih?
Vaš osebni stik z delodajalcem na intervjuju je zadnja stopnička na poti pridobitve dela. Ne privoščite si napak v komunikaciji ali obnašanju! Naj vam naštejemo nekaj najpogostejših napak, ki jih IT-jevci radi delajo na intervjujih za delo.
Videz
IT-jevci ne slovijo po nošenju kravat in elegantnih poslovnih oblek. Tako je tudi prav. Vendar pa trenirke, teniške copate in ekstravagantne puloverje raje oblecite ob kakšni drugi priložnosti, ne na dan intervjuja. Resna uspešna podjetja zahtevajo resne sodelavce in k temu pripomore tudi videz.
Nepripravljenost na intervju
Malo stvari odvrača delodajalca bolj kot kandidat, ki se mu ni ljubilo preučiti podjetja. Vaše vprašanje »S čim se pa ukvarjate?« je lahko za nekatere delodajalce žalitev. Svoje zanimanje za podjetje pokažete ravno s postavitvijo nekaj dobro premišljenih vprašanj, ki odsevajo vaše znanje o njihovi organizaciji.
Arogantnost
Če ste res dobri pri svojem delu, še ne pomeni, da ste lahko arogantni. Če vaše delo res ni nekaj unikatnega, potem bo podjetje raje izbralo nekoga, ki bolje komunicira, a je tehnično malo slabši. IT postaja center ter sredstvo poslovanja in kot tak morate znati komunicirati z vsemi deli podjetja, kar je lahko za marsikaterega IT-jevca včasih problem. Razlikujte med aroganco in samozavestjo! Samozavest je zelo zaželena, arogantnost pa ne.
Skromnost
Po drugi strani intervjuji za zaposlitev niso čas, ko je treba biti skromen ali pa nedejaven. Intervju je čas, ko morate priti na dan z argumenti. Ne pozabite predstaviti vseh svojih uspehov in dosežkov, ki vam lahko dokončno zagotovijo delovno mesto.
Preveč poudarka na veščine
Tehnične veščine v IT-ju pomenijo veliko, a še zdaleč ne vsega, zato se predstavite kot oseba, ki se bo hitro vključila v delovni tim podjetja. Podjetja pogosto zaposlijo nekoga, ki je bolj timski sodelavec, kot pa osebo, ki je mogoče bolje tehnično podkovana, vendar daje občutek, da se bo težko vklopila v podjetje. Logika je preprosta; sodelavca lahko naučiš znanja, ki mu manjkajo, ne moreš pa spreminjati njegove osebnosti.
Slaba komunikacija
Ne bodite preveč gostobesedni, vsekakor pa ne preveč tihi. Ne odgovarjajte zgolj z »da« ali »ne«. Vprašanja, ki vam jih postavijo, so možnost za pogovor o tem, kako lahko vi prinesete vrednost v podjetje, kaj lahko za njih naredite. Če vas vprašajo, kako dobro poznate C++, ne recite samo »poznam zelo dobro«, recite, da delate z njim že štiri leta, 70 odstotkov vašega časa posvečate programiranju, 30 odstotkov pa testiranju. Če ne komunicirate, dajete občutek, da ne boste dobro delali v timu.
Slabe verbalne in telesne kretnje
Živčen, nesproščen kandidat lahko delodajalcu naredi slabši vtis, kot bi ga naredil v bolj sproščenih okoliščinah. Prvi znaki nervoze so verbalne kretnje. Vsi imamo od časa do časa »eee«, »ummm«, »… ne«, »… pač …«. Izognete se jim lahko tako, da po občutljivih vprašanjih naredite nekaj sekundni premor, zberete svoje misli in šele nato odgovorite. Nervoza je povsem odveč!
Pomanjkanje poslovnega pogleda
Ne bodite usmerjeni zgolj na vaše veščine, temveč razmišljajte tudi o poslovnih vidikih, ki se tičejo vašega dela, t. j. kako lahko z vašim delom pomagate podjetju doseči boljše poslovne rezultate (večji prihodek, zniževanje stroškov, premagovanje konkurence ipd.).
Da to razumete, morate vsaj približno poznati panogo podjetja, izzive te panoge in konkurenco, ki vlada v njej. Pokažite, da razumete, da je vaše delo tudi posel, ne pa zgolj opravljanje nalog zaradi nekih abstraktnih ciljev. Za delodajalca je idealen kandidat nekdo, ki razume, da ga podjetje zaposluje zato, da bi z njim nekaj zaslužilo.
Ne bodite negativni
Bodite pozitivno naravnani, polni navdušenja in dobre volje. Ne pričajte proti sebi. Če vas vprašajo po vaši največji slabosti, povejte slabost, ki ste jo odpravili, ali slabost, ki dejansko pomeni prednost. Taka slabost je lahko na primer pretiran perfekcionizem ali pa deloholizem.
Laganje
Laganje vam ne koristi, ker vas izda govorica telesa in izkušen kadrovik bo to prepoznal. Tudi če uspete dobiti delo s prepričljivim laganjem, vam bo to bolj škodilo, kot koristilo. Razkrinkali vas bodo kasneje in na tak način si boste pri tem delodajalcu verjetno za vedno zaprli vrata.
Takojšnje spraševanje o plači
Kako bi se počutili, če bi prodajalec avtomobilov želel preveriti vašo kreditno sposobnost, še preden bi vam dovolil poskusno vožnjo avtomobila? Verjetno bi bili šokirani, užaljeni in bi besno odšli proč. Učinek je podoben, kadar iskalec zaposlitve sprašuje o bonitetah ali drugih ugodnostih že takoj med prvim intervjujem.
To temo načnite šele, ko ste stoodstotno prepričani, da imate vso naklonjenost delodajalca. Namesto tega postavljajte raje prava vprašanja – o podjetju, o delu. Kaj pričakujejo od idealnega sodelavca? Kaj naj prinese kandidat podjetju? Potem te informacije izkoristite, da se predstavite kot tak kandidat. S tem bo delodajalec v mislih že povečeval plačo, ki vam jo je pripravljen ponuditi. Naj temo o plači in bonitetah načne delodajalec.
Slab zaključek intervjuja
Intervju zaključite elegantno. Zahvalite se za delodajalčev čas, poudarite, da ste bili veseli intervjuja in da bi res radi delali na tem prostem delovnem mestu (če vas to delo resnično veseli). V kratkem vam bodo lahko to tudi potrdili.
Razgovor
Kako uspešno izvesti IT zaposlitveni intervju: Povejte mi tri vaše prednosti in slabosti!
To je standardno vprašanje na večini zaposlitvenih intervjujev. Vsi imamo določene prednosti, v katerih smo res dobri, in slabosti, pomanjkljivosti, ki predstavljajo oviro pri doseganju naših ciljev. To ni napaka; napaka je, če se svojih prednosti in slabosti ne zavedamo.
