1 diploma + 0 izkušenj = Naslednji, prosim!
Velika večina mladih verjame, da je študij njihova »trenutna zaposlitev« ter da je delo ob študiju smiselno le zato, ker navrže nekaj denarja za zabavo. Izkušnje ob tem delu zanje niso pomembne, pomemben je zasluženi denar. Ko diplomirajo, se začnejo z diplomo v roki zbegano razgledovati po trgu dela in razmišljati, kako neki bodo sedaj začeli svojo poklicno pot in ustvarili bleščečo kariero, o kateri že dolgo sanjajo.
Velika večina mladih verjame, da je študij njihova »trenutna zaposlitev« ter da je delo ob študiju smiselno le zato, ker navrže nekaj denarja za zabavo. Izkušnje ob tem delu zanje niso pomembne, pomemben je zasluženi denar. Ko diplomirajo, se začnejo z diplomo v roki zbegano razgledovati po trgu dela in razmišljati, kako neki bodo sedaj začeli svojo poklicno pot in ustvarili bleščečo kariero, o kateri že dolgo sanjajo. Pisati začnejo dolgočasne prošnje in poudarjati svoje odlične ocene, ki nikogar ne zanimajo. Zdi se, kakor da hočejo, da delodajelec v njih vidi tiste lastnosti in sposobnosti, ki jih še sami ne poznajo. Hočejo biti vodje, pa še nikoli niso vodili. Predvidevajo, da imajo prave vrline, ki bi jih delodajelec moral nekako razbrati iz njihove diplome, liste obiskanih seminarjev, rojstnega datuma ali lepega domačega naslova. Tako so seveda kmalu razočarani. Največkrat se pritožujejo z besedami: »Nočejo mi dati priložnosti! Kje naj bi dobil izkušnje, ko pa sem ravno prišel iz šole? Vse je le v VIP in jaz imam revne starše. Ta svet ni pravičen.«
Nočejo ti dati priložnosti? Zakaj pa bi? Kdo si? Pokaži, kaj imaš, pokaži, kaj mi lahko daš! Nikar samo ne pričakuj, nikar samo ne vzdihuj … priložnosti ti ne dam, priložnost moraš najti in videti sam.
Na leto diplomira 1200 ekonomistov
To pomeni, da ima delodajalec letno na trgu približno 1200 različnih novih delnic – nakup napačne mu ne bo prinesel dobička; kakšna je verjetnost, da najde pravo?
Ta delodajalec prejme na svojo mizo 300 tovarniško produciranih prošenj: vsi diplomirani, vsi s stalnim prebivališčem, vsi z izkušnjami z delom v skladišču, pri manjših administrativnih delih, z vožnjo taksija ipd. Naenkrat pa kakor svetla cvetka, kakor žarnica po dolgi temi iz povprečja zasveti kandidat, povsem drugačen in zanimiv. Mladi diplomant, ki je delal zastonj v nekem znanem društvu, v okviru katerega je organiziral projekte, spoznal nekatere elitneže in si ustvaril VIP, spoznal delovanje nekaterih sistemov ipd. Ta isti diplomant je pisal tudi članke za znani časopis in večkrat kaj postoril zastonj. Zastonj! To pomeni, da za delo ni prejel denarne nagrade. Ampak on je vedel, da ni delal zastonj, ker je videl priložnost. Pridobil je izkušnje, zveze in poznanstva, reference, zdravo samozavest in danes tudi delo, ki ste ga hoteli imeti vi. Za 500 EUR na mesec ste v skladišču zastonj delali očitno vi.
Avtor: Ingrid Drozg za MojeDelo.com
Iskanje zaposlitev
Nove oblike dela za mlade mamice
Lahko začnem pisati o današnjem tempu življenja, ki ga vsi prav dobro poznamo – hitro življenje, premalo osebnih odnosov, veliko časa na delovnem mestu, otroke vidimo bore malo, s partnerjem se včasih srečamo samo ob predaji otrok itd. Je komu znano? Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste se znašli v takšni situaciji?
Iskanje zaposlitev
Ali ste se za službo pripravljeni preseliti?
To je vprašanje, na katerega si je večina od nas že odgovorila, nekateri pa se to še vedno sprašujejo, ko se na dnevni bazi prevažajo iz Maribora v Ljubljano in nazaj ter razmišljajo, kako bi se jim dnevi olajšali, če bi se preprosto preselili v prestolnico. Kako Slovenci gledamo na selitev zaradi zaposlitve? Ali smo pripravljeni voziti se v službo več 10 km ali bi, zavoljo kariere, raje požrli naše ambicije in se v službo sprehodili čez cesto ter opravljali delo po liniji najmanjšega odpora?
