Vključujoče delovno okolje se začne pri ljudeh
Ko govorimo o zaposlovanju oseb z invalidnostjo, pogosto navajamo zakonodajo, kvote, ukrepe in prilagoditve. Vse to je izjemno pomembno, a v središču vsake zaposlitve je še vedno človek. Človek s svojim znanjem, izkušnjami, ambicijami in tudi potrebami, ki mu omogočajo, da svoje delo dobro opravlja.
Prav zato vključujočega zaposlovanja ne moremo razumeti zgolj kot vprašanje izpolnjevanja obveznosti ali zagotavljanja fizične dostopnosti. Gre za vprašanje, kakšna delovna okolja ustvarjamo in ali v njih različnim ljudem omogočamo, da prispevajo svoje znanje in razvijejo svoje potenciale.
Vključevanje ni samo stvar posameznika
Oseba z invalidnostmi se pri iskanju zaposlitve lahko sreča z dilemami, ki jih drugi kandidati morda nimajo. Ali naj na razgovoru pove, da ima invalidnost? Kdaj naj omeni prilagoditev, ki jo potrebuje? Bo delodajalec najprej videl njene kompetence ali omejitve? Kako naj pojasni svoje potrebe, ne da bi se morala zaradi njih vedno znova zagovarjati? Toda odgovornost za vključevanje ne more biti samo na kandidatu oziroma zaposlenem.
Pomemben del odgovornosti nosijo tudi organizacije. Vključujoče delovno okolje nastaja tam, kjer se lahko o različnih potrebah odkrito pogovarjamo, kjer prilagoditev ne razumemo kot privilegij in kjer znamo posameznika najprej vprašati, kaj zna in kaj potrebuje za dobro opravljanje svojega dela. Včasih so za to potrebne večje spremembe, velikokrat pa so pomembni že majhni premiki: način komunikacije, dostopnost informacij, prilagoditev delovnega procesa, več fleksibilnosti ali preprosto pripravljenost poslušati.
Od pogovora do konkretnih dejanj
V Zavodu Vključen svet se pri svojem delu srečujemo z različnimi deležniki, osebami z invalidnostjo, delodajalci, občinami, strokovnimi organizacijami in drugimi, ki soustvarjajo delovna in življenjska okolja.
Iz teh pogovorov vedno znova izhaja podobno spoznanje: vključevanje najbolje deluje takrat, ko rešitev ne oblikujemo za ljudi, temveč z njimi. To je bilo tudi eno pomembnih izhodišč posvetovalnika »Iz prakse za prakso«, kjer smo želeli za isto mizo povezati različne izkušnje in perspektive. Ne zato, da bi iskali eno rešitev, ki bi ustrezala vsem, ampak da bi bolje razumeli, kje v praksi nastajajo ovire in kaj lahko posamezni deležniki naredimo drugače.
Takšni pogovori so pomembni tudi na področju zaposlovanja. Delodajalec ima eno perspektivo, kandidat drugo, zaposleni tretjo. Šele ko jih povežemo, lahko začnemo oblikovati rešitve, ki delujejo v resničnem delovnem okolju.
Kaj lahko naredimo že danes?
Vključujoče delovno okolje ni nekaj, kar organizacija vzpostavi z enim pravilnikom ali projektom, gradi se skozi vsakodnevne odločitve. Za začetek si lahko zastavimo nekaj preprostih vprašanj. Ali so naši zaposlitveni postopki dostopni različnim kandidatom? Ali na razgovoru ustvarimo prostor, v katerem kandidat lahko pove, kaj potrebuje za uspešno delo? Ali zaposlene vprašamo o njihovih potrebah, namesto da o njih sklepamo sami? In predvsem: ali človeka najprej vidimo skozi njegovo znanje in potencial ali skozi njegovo invalidnost?
Podobno velja tudi za posameznike. Pomembno je poznati svoje kompetence, znati predstaviti svoje izkušnje ter vedeti, katere okoliščine nam omogočajo, da svoje delo opravljamo najbolje.
O vključevanju želimo govoriti konkretno
V prihodnjih mesecih bomo zato skupaj z Mojedelo.com odpirali vprašanja, ki se pojavljajo pri iskanju zaposlitve in na delovnem mestu.
Ali moram na razgovoru povedati, da imam invalidnost? Kako delodajalcu povedati, kaj potrebujem za dobro opravljanje dela? Kaj pravzaprav pomeni prilagojeno delovno mesto? In kako prepoznati organizacijo, v kateri bom lahko dobro delal
Pri tem ne želimo govoriti samo o ljudeh, ampak predvsem z njimi. Zato bomo k pogovoru vabili posameznike z različnimi izkušnjami, iskalce zaposlitve, zaposlene, delodajalce, strokovnjake in predstavnike organizacij.
Ker vključujoč svet ne nastane z eno veliko spremembo. Nastaja skozi številne vsakodnevne odločitve, pogovore in majhna dejanja, s katerimi drug drugemu odpiramo poti.
Delovno okolje in odnosi
Se vaše delo spreminja? Ne čakajte na spremembo – pripravite se nanjo
Digitalizacija, avtomatizacija in umetna inteligenca spreminjajo trg dela. Projekt SPIN 2.0 zaposlenim, katerih zaposlitev je lahko ogrožena, ponuja brezplačno karierno svetovanje, usposabljanja in razvoj novih kompetenc za večjo zaposljivost ter lažje prilagajanje spremembam.
