Pomembno je, da se zavedamo, da nismo stroji
Pogovor s socialno pedagoginjo Melito Kuhar.
11. 2. 2025
Ko smo duševno dovolj zdravi, smo lažje osredotočeni na delo, ki ga opravljamo, bolj smo motivirani, da iščemo rešitve, ko se nam kje zatakne, saj nismo nezmotljivi, smo dovolj pogumni in odprti, da poiščemo ustrezno pomoč drugje, in smo sposobni graditi zdravo samozavest, je povedala Melita Kuhar, priznana socialna pedagoginja, ko smo jo vprašali, kako se duševno zdravje odraža pri delu. Zdrava samozavest je ključ do duševnega zdravja in do bolj spoštljivih odnosov tudi na delovnem mestu.
Duševno zdravje je zame odnos, ki ga imamo sami do sebe. Izhajam iz tega, da je ravno odnos do sebe primarni in temeljni odnos, saj je upravljanje z drugimi zunaj našega dosega, nam je pojasnila strovnjakinja za odnose Melita Kuhar. Da nekaj škripa v našem duševnem zdravju pričajo znaki slabega počutja: “Neproduktivni smo, črnogledi, zagrenjeni, lahko hitro vzkipimo ali se na majhne nesporazume odzovemo nesorazmerno močno ali agresivno. Morebiti ne zmoremo več prevzemati odgovornosti za svoje delo, iščemo neprimerne bližnjice ali postajamo toksični do sodelavcev v svojih odzivih. Delo je slabše opravljeno. Odnosi so nezdravi in napeti.” To je skrajni čas, da poiščemo pomoč.
Poiskati pomoč je nekaj, kar vam je lahko v ponos
Avtorica petih knjig in terapevtka Melita Kuhar pravi, da je pokazateljev, ki nam pravijo, da potrebujemo pomoč, veliko, a je drugo vprašanje, če si jih zmoremo priznati in sploh povezati s svojim slabim počutjem, ki ni zgolj psihično ali čustveno, temveč se odraža tudi v fizičnih motnjah delovanja telesa in njegovih funkcij: ”Smo namreč celota vsega naštetega in še več. Zato smo tudi priča porastu psihosomatskih obolenj in motenj, ki rezultirajo v slabšem duševnem zdravju ter v različnih boleznih. Ko je frustracij, neuspehov ali izgub preveč v krajšem časovnem obdobju in jih posameznik ne zmore ali ne zna ustrezno predelati in osmisliti ter je stres preveč vseobsegajoč, je to po mojem mnenju skrajna točka, da poiščemo ustrezno strokovno pomoč.”
Sogovornica verjame, da obisk strokovnjaka, ki lahko pomaga, v slovenski družbi ni več tabu in je tudi nekaj, kar je lahko osebi v ponos. Pomeni namreč, da je bila pogumna in je poiskala nasvet, terapijo, ustrezno zdravljenje in se tako pričela sama boljše spoznavati. “Pomembno je, da se zavedamo, da nismo stroji, da smo zgolj posamezniki, vsak s svojimi izzivi, bolj ali manj zgrajenimi frustracijskimi tolerancami ali razvitimi veščinami soočanja in premagovanja vsakodnevnih izzivov. Vsak izziv je lahko tudi možnost za naš osebnostni razvoj.”
Bodimo do sebe bolj strpni in ljubeči
Ko spoznamo in ozavestimo vzroke, se lahko začne proces krepitve duševnega zdravja. Lahko se naučimo novih veščin spoprijemanja s frustracijami in stresom, predvsem ko gre za situacije, na katere nimamo vpliva: ”Je pa to vse proces, ne gre čez noč. Skušajmo biti do sebe vsaj malce bolj ljubeči in skrbni. Brez slabe vesti tudi kdaj povejte drugi osebi »dovolj je, ne zmorem, nočem, ne želim«, ko opazite, da vas odnos z njo izčrpava.”
Ljubeznivost do sebe je eden od temeljev zdravega odnosa do lastnih omejitev in kapacitet. Kar nekako smo mnenja, da vse zmoremo, in če se kje zalomi, smo zelo kritični in tudi agresivni tako do sebe kot do drugih. Ko smo dovolj čuječi in ozaveščamo, da je temelj zdravja tudi primerno krepko duševno zdravje, imamo tudi dovolj motivacije, da si privoščimo tiste dejavnosti, ki nas sproščajo: ”So naš ventil, skozi katerega lahko izpihamo nakopičeno napetost, nemoč, razočaranje, jezo, žalost in druge občutke, ki nas delajo nemirne ali lahko vodijo v slabšanje duševnega zdravja ter splošnega telesnega počutja.”
To so lahko različne športne aktivnosti, razni hobiji ali druženje z ljudmi, ki jih imamo radi. Dovolj dobra socialna mreža je pri tem res pomembna. Pomislimo, kaj nas osrečuje, in poiščimo pot do tega. Pri tem je res pomembno tudi to, v kakšnih osebnih, partnerskih ali družinskih odnosih živimo. Če smo v teh odnosih sprejeti, slišani, spoštovani in ljubljeni, bo tudi naše duševno zdravje bolj odporno in krepko. Seveda velja obratno, polaga na srce Melita Kuhar: “Do tega pridemo skozi proces iskanja za nas primernih tehnik in veščin, ki nas pomirijo, ker smo vsi unikatni z različnimi lastnimi potrebami in željami. Sami smo odgovorni za lastno duševno zdravje, torej se do sebe vedimo temu primerno, spoštljivo in z zdravim odnosom. Ko se pojavi problem, ga poskusimo rešiti ali poiščimo pomoč. Saj veste stari pregovor: »Več glav več ve«.”
Melita Kuhar je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka (Svetovalnica, www.svetovalnica.si, dosegljiva na tel.št. 031 666 168). Je tudi avtorica petih knjig iz zbirke Na kavču v Svetovalnici: Iskreno o partnerstvu, Iskreno o vzgoji in najstnikih, Iskreno o intimnosti, Iskreno o osebni rasti in Iskreno o družinskih odnosih.
Nasvet je za vas napisala: ekipa MojeDelo.com
Povezani članki
Delovno okolje in odnosi
Devet nasvetov za bolj učinkovito delo od doma
Zaposleni, ki svoje delo opravljajo na daljavo, se velikokrat znajdejo v okoliščinah, ko težko ostajajo produktivni, saj zahteva usklajevanje službenih, družinskih in gospodinjskih obveznosti kar nekaj spretnosti ter samodiscipline. Da ne bi zamujali službenih rokov in zanemarjali družinskih zadolžitev, je tukaj devet nasvetov, ki vam bodo pomagali ohranjati ravnovesje med poklicnim ter zasebnim življenjem.
Vsebine
[STROKOVNI VPOGLED] Odpoved iz poslovnega razloga v praksi
V tokratnem prispevku vam bo odvetnik Kristian Saksida predstavil postopek Odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v praksi z nasvetom, da naj podjetja pred morebitno podajo le te, tehnto razmislijo ali je ta ukrep res nujen in ali so za njegov sprejem podani resnični in tehtni razlogi.
