Vsebine

[STROKOVNI VPOGLED] Pregled zakonodaje v času epidemije COVID-19: ODLOG PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV (ZIUOPOK)

Za vas smo pripravili Strokovne vpoglede v aktualne teme za delodajalce, v katerih s pomočjo strokovnjakov pomagamo osvetliti različne teme s področja dela.

V tokratnem prispevku vam bo odvetnik Kristian Saksida na kratko predstavil kaj je prinesel ZIUOPOK, ki ureja odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb za preprečitev hujše gospodarske škode.



11. 2. 2025

PREGLED ZAKONA O INTERVENTNEM UKREPU ODLOGA PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV (ZIUOPOK)

V prvem svežnju ukrepov dne 20.03.2020, je bil sprejet tudi ZIUOPOK, ki ureja odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb za preprečitev hujše gospodarske škode. Veljati je začel dne 29.03.2020, z uveljavitvijo »Mega korona zakona« (velja od 11.04.2020), pa je bil deležen še nekaterih popravkov oz. dopolnitev, ki pa se v pretežni meri tičejo samih bank oz. hranilnic in le v manjši meri kreditojemalcev.

Krediti za katere se lahko zahteva odlog

Zakon predvideva odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe samo za tiste pogodbe, ki jih je kreditojemalec sklenil z banko ali hranilnico s sedežem v RS, oz. s podružnico banke države članice EU, ki ima sedež v RS. Zakon tako na noben način ne posega v kreditne oz. posojilne pogodbe, ki so jih kreditojemalci sklenili s pravnimi ali fizičnimi osebami, ki ne opravljajo bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo (krediti oz. posojila na t.i. sivem trgu). Takšna dikcija je povzročila, da obveznost odloga ne velja npr. niti za DUTB, ki je (zlasti v gospodarstvu) eden izmed večjih upnikov na našem trgu, saj so v okviru sanacije bank, nanj bile prenesene številne terjatve iz kreditnih pogodb, ki so jih podjetja in posamezniki sicer sklenili s komercialnimi bankami. Iz samega zakonodajnega postopka ni razvidno ali je takšna odločitev bila sprejeta zavestno, ali gre samo za spodrsljaj pri pisanju zakona, dejstvo pa je, da bi glede na status DUTB (gre ne nazadnje za družbo, ki je v 100% državni lasti) bilo potrebno v bližnji prihodnosti urediti primerljiv institut tudi za obveznosti kreditojemalcev, katerih kreditne pogodbe so bile (brez, da bi na to imeli neposreden vpliv) iz komercialnih bank prenesene na DUTB in so zato trenutno v slabšem položaju od ostalih kreditojemalcev.

Odlog se lahko zahteva samo za obveznosti, ki do razglasitve epidemije še niso zapadle v plačilo.

Upravičenci do odloga

Zakon možnost odloga dopušča vsakemu kreditojemalcu, ki je gospodarska družba ustanovljena po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) s sedežem v RS, zadrugam, društvom, zavodom, ustanovam, fizičnim osebam, ki zaposlujejo delavce skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), samozaposlenim osebam s sedežem oz. stalnim prebivališčem v RS, nosilcem kmetijskega gospodarstva ali nosilcem dopolnilne kmetijske dejavnosti ter fizičnim osebam.

Postopek

Za odlog morajo zgoraj navedeni upravičenci na banko nasloviti vlogo za odlog najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije. Vsebina vloge se razlikuje glede na vrsto upravičenca:

• gospodarske družbe, ki se po ZGD-1 razvrščajo med velike družbe, morajo v vlogi opisati svoj poslovni položaj zaradi posledic epidemije in utemeljiti, da bi plačevanje obveznosti po kreditni pogodbi lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe ter hkrati predložiti izjavo, da imajo na dan 31.12.2019 poravnane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev (ali da imajo na dan vložitve vloge odobren odlog teh obveznosti);

fizične osebe morajo v vlogi ugotoviti in utemeljiti, da zardi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije, začasno ne morejo zagotavljati plačila obveznosti po kreditni pogodbi ter v ta namen predložiti opis dejstev in okoliščin (povezanih z epidemijo), ki so vplivale na njihov finančni položaj;
vsi ostali upravičenci (srednje in male družbe, zadruge, društva,…) morajo v vlogi ugotoviti in utemeljiti, da zardi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije, iz poslovnih razlogov ne morejo zagotavljati plačila obveznosti po kreditni pogodbi in v ta namen predložijo opis svojega poslovnega položaja ter hkrati izjavo o poravnanih davčnih obveznostih na dan 31.12.2019 (ali da imajo na dan vložitve vloge odobren odlog teh obveznosti).

Opis poslovnega položaja mora vsebovati navedbo vzrokov in predložitev dokazov za bistveno zmanjšanje obsega dela ter načrt poslovodstva kreditojemalca o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti (ne velja za fizične osebe). Za vse upravičence, ki jim je bilo na podlagi vladnega ali občinskega odloka začasno prepovedano opravljanje dejavnosti, opis poslovnega položaja ni potreben, pač pa zadošča, da se v vlogi sklicujejo na ta vladni ali občinski odlok.

V kolikor kreditojemalec izkaže zgoraj navedene okoliščine, banka oz. hranilnica odlog mora dovoliti, in sicer za obdobje 12 mesecev (zakon dopušča možnost, da stranki določita tudi drugačen rok odloga, če je le-ta za kreditojemalca ugodnejši). Odlog pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga, končni datum zapadlosti pa se podaljša za čas trajanja odloga (enako velja za zavarovanja). Po obdobju odloga zapade naslednji obrok v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe, za obdobje odloga pa se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe. Zakon glede teh obresti nič ne določa, kdaj zapadejo v plačilo (v celot takoj po odlogu, se prištejejo k naslednjim obrokom,…?), tako da bo za odgovor na to vprašanje potrebno počakati bodisi na razlago zakonodajalca, bodisi na izoblikovanje ustrezne prakse. O odlogu skleneta banka in kreditojemalec aneks h kreditni pogodbi, v katerem lahko njuno razmerje določita tudi drugače, kot to predvideva zakon.

Obveznosti kreditojemalcev

Upravičenci, ki so za odlog morali posredovati opis svojega poslovnega položaja, so dolžni banki poročati enkrat mesečno o izvajanju načrta o ukrepih za vzpostavitev likvidnosti in drugih spremembah poslovnega položaja. Če kreditojemalec banki ne pošilja poročil, če banka na podlagi teh poročil ugotovi, da je kreditojemalec v vlogi posredoval lažne podatke ali če na podlagi poročil oceni, da je to upravičeno, lahko banka prekine ali skrajša obdobje odloga. Skrajšanje zaradi izboljšanja poslovnega položaja pride v poštev tudi za subjekte, ki jim je bilo začasno prepovedano poslovanje in jim opisa poslovnega položaja ni bilo potrebno posredovati, medtem ko lahko do skrajšanja ali prekinitve pri fizičnih osebah, pride samo v primeru njihovega navajanja lažnih podatkov v vlogi.

Dopolnitev zakona

Kot rečeno je bil s sprejemom »Mega korona zakona« zakon deloma dopolnjen (65. člen ZIUZEOP), vendar se dopolnitve nanašajo predvsem na položaj bank, katerim je dana možnost pridobitve poroštva RS (preko SID banke) za odložene obveznosti (poroštvo v višini 50% za obveznosti upravičencev, katerim je bilo začasno prepovedano opravljanje dejavnosti in poroštvo v višini 25% za vse ostale upravičence). Edina dopolnitev, ki se nanaša na upravičence, ki so gospodarske družbe pa je v tem, da jim zakon prepoveduje izplačilo dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. »Mega korona zakon« sicer izrecno ne določa časovno veljavnost te prepovedi, vendar osebno menim, da je bil namen zakonodajalca v tem, da se prepoved nanaša zgolj na čas odloga, saj bi prepoved do poplačila celotnega kredita, bila za kreditojemalce preveč omejujoča.

Zaključek

Nadzor nad izvajanjem določb zakona je zakonodajalec zaupal Banki Slovenije, razen nadzora nad vlogami upravičencev, ki je v pristojnosti Tržnega inšpektorata RS, prav tako pa so predvidene tudi določene poenostavitve pri pregledu stranke na podlagi določb ZPPDFT-1. Zakon možnost odloga ne predvideva zgolj za obstoječe kreditne pogodbe, pač pa dopušča možnost uporabe tega instituta tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti zakona (tudi za te pogodbe lahko banke pridobijo poroštvo RS). Velika verjetnost je, da bo ta opcija le mrtva črka na papirju, saj si je težko predstavljati situacijo, v kateri bi banka sklenila kreditno pogodbo s subjektom, ki že v fazi sklepanja pogodbe odkrito nakazuje na težave pri poplačilu svojih obveznosti, kljub morebitnemu poroštvu države.

Za kršitve določb zakona so predpisane tudi precej visoke globe (zlasti za banke in velike družbe – do 250.000,00 EUR), zaradi česar svetujem upravičencem, ki bi radi izkoristili možnost instituta odloga plačila obveznosti po kreditni pogodbi, da se tega lotijo premišljeno in natančno preučijo ali njihov poslovni položaj to res opravičuje.

Pripravil:

Odvetnik Kristian Saksida

kristian@odvetnik-saksida.com

Povezani članki