Wellbeing v podjetju: kaj dejansko deluje in česa zaposleni ne marajo?
Kaj zaposleni dejansko cenijo?
Raziskave in praksa kažejo, da imajo največji vpliv na dobro počutje zaposlenih stvari, ki jim dajejo več občutka nadzora nad delom in življenjem. Fleksibilnost pri organizaciji dela, jasne prioritete, kakovostni odnosi v ekipi in občutek, da jih vodja posluša, imajo bistveno večji učinek kot številni “wellbeing bonbončki”.
Zaposleni si želijo predvsem:
- manj nepotrebnih sestankov,
- več zaupanja in manj mikroupravljanja,
- jasna pričakovanja,
- možnost usklajevanja zasebnega in poslovnega življenja,
- občutek, da njihovo mnenje nekaj šteje.
Precej preprosto, kajne?
Česa zaposleni pogosto ne marajo?
Tu se HR oddelki včasih nehote ujamejo v past.
Zaposleni hitro prepoznajo razliko med iskreno skrbjo in “wellbeing predstavo”. Nihče ne bo bolj zadovoljen zato, ker podjetje organizira delavnico o obvladovanju stresa, če je glavni vir stresa preobremenjenost ali slaba organizacija dela.
Med ukrepi, ki pogosto naletijo na mlačen odziv, so:
- obvezne zabavne aktivnosti,
- prepogoste ankete brez vidnih sprememb,
- generični wellbeing programi za vse zaposlene,
- simbolične ugodnosti, ki ne rešujejo dejanskih težav.
Če zaposleni že tretjič izpolnjujejo anketo o zadovoljstvu, rezultat pa ostaja enak, motivacija hitro pade. Tudi zaposleni sami pogosto poudarjajo, da jih bolj kot vprašalniki zanimajo konkretni ukrepi.
Pet majhnih sprememb z velikim učinkom
Dobra novica? Za izboljšanje počutja ni vedno potreben velik proračun.
- Poletni petki brez sestankov
Ena izmed najbolj priljubljenih praks v številnih podjetjih je blokiranje dela dneva ali celotnega petka za osredotočeno delo brez sestankov. Produktivnost pogosto zraste, zaposleni pa dobijo občutek večjega nadzora nad svojim časom.
- Dovolite več avtonomije
Kadar zaposleni sami odločajo, kako bodo opravili svoje naloge, se povečata zadovoljstvo in občutek odgovornosti. Fleksibilnost ni več ugodnost, ampak pričakovanje sodobnega delovnega okolja.
- Vprašajte manj, poslušajte več
Namesto obsežne letne ankete poskusite s kratkimi pogovori v ekipah. Zaposleni pogosto povedo največ takrat, ko nimajo občutka, da izpolnjujejo vprašalnik.
- Preglejte interne procese
Včasih največ stresa ne povzročajo ljudje, temveč procesi. Dvojno potrjevanje, nepregledna komunikacija ali preveč administracije lahko zaposlenim vzamejo več energije kot zahtevni projekti.
- Poskrbite za “mehki pristanek” po dopustu
Prvi dan po vrnitvi naj ne bo rezerviran za pet sestankov in 300 neprebranih sporočil. Nekatera podjetja uspešno uvajajo dan brez sestankov po dopustu ali pa zaposlenim omogočijo postopno vrnitev v delovni ritem.
Dobro počutje zaposlenih ni projekt, ki ga odkljukamo pred poletjem, temveč način, kako organizacija deluje vsak dan. In čeprav so ugodnosti dobrodošle, zaposleni največkrat cenijo nekaj drugega: spoštovanje njihovega časa, zaupanje in občutek, da jih podjetje vidi kot ljudi, ne le kot vire.
Morda je prav poletje idealen čas, da se vprašamo: katera sprememba bi zaposlenim dejansko olajšala delo že jutri?
Kadri
Tadeja Majer, vodja Kadrovske službe Skupine RAM
V HR intervjuju s Tadejo Majer, vodjo kadrovske službe v Skupini RAM (RAM 2 d.o.o., Avtera d.o.o., Janus trade d.o.o.), razkrivamo, zakaj je ujemanje vrednot in kulture tima pri iskanju talentov postalo ključno. Tadeja govori o tem, kako lahko umetna inteligenca pospeši predselekcijo, vendar ne more nadomestiti pristnega človeškega stika. Opozarja na najpogostejše pasti pri zaposlovanju ter izpostavi, da vrhunske kadre zadržimo le z okoljem zaupanja, razvoja in odprte komunikacije. Dotakne se tudi premika k večji avtonomiji zaposlenih in pomena digitalizacije, ki osvobaja čas za delo z ljudmi. Njena vizija prihodnosti HR‑ja temelji na potencialu, agilnosti in strateški vlogi kadrovskih ekip.