Vsebine

O duševnem zdravju na delovnem mestu

V sodobnem delovnem okolju, kjer se hitrost in zahtevnost dela nenehno povečujeta, postaja skrb za duševno zdravje zaposlenih ključna prioriteta. Raziskave kažejo, da ima dobro duševno zdravje neposreden vpliv na produtkivnost, kreativnost in celotno delovno uspešnost posameznika. Zato je spodbujanje duševnega zdravja na delovnem mestu postalo ne le etična odgovornost ampak tudi nujnost za trajnostno uspešno poslovanje organizacij.



6. 12. 2023

Duševno zdravje na delovnem mestu pa ni odvisno samo od okolja kjer smo zaposleni ampak tudi okolja zunaj njega. Vprašanje duševnega zdravja je večplastno in kompleksno. Odvisno je od različnih vzrokov (obremenitev na delu, organizacijske kulture, možnosti kariernega razvoja …), ki imajo za posledico različne učinke (storilnost, absentizem, prezentizem, morala, …), vse skupaj pa vpliva na naše zdravje, dobro počutje, vedenje in definira organizacijsko kulturo podjetja, saj so samo zadovoljni in duševno stabilni delavci zavzeti delavci.

Povezava med vzroki in učinki je dinamičen proces, kar pomeni, da se vzroki za stiske zunaj delovnega okolja največkrat prepletajo z vzroki na delovnem mestu. Prav zato je pomembno, da težave, kjerkoli se pojavijo, prepoznamo takoj in ustrezno ukrepamo, sicer se nam lahko celo življenje obrne na glavo.

Kaj je pomembno na delovnem mestu oz. Kdaj se zaposleni na delu dobro počutijo in je verjetnost za stiske manjša.

Biti spoštovan pri delu; Spoštovanje na delovnem mestu pozitivno vpliva na duševno zdravje zaposlenih, saj ustvarja občutek vrednosti in pripadnosti. Ko se zaposleni počutijo spoštovane in cenjene, se poveča njihova motivacija, kar lahko izboljša njihovo duševno počutje. Spoštovanje ustvarja pozitivno delovno okolje, kjer se zaposleni počutijo varne in podprte v svojem delovnem okolju. Ohranjanje spoštljivih odnosov med sodelavci in nadrejenimi prispeva k boljši komunikaciji in sodelovanju, kar dodatno krepi duševno zdravje. Zavedanje lastnega prispevka k organizaciji in občutek, da je nekdo pomemben člen v skupnosti, lahko pozitivno vplivata na samopodobo zaposlenega.

Imeti pomembno delo; Občutek pomembnosti pri delu lahko okrepi motivacijo in občutek zadovoljstva z lastnimi dosežki. Zaposleni, ki se zavedajo, da njihovo delo prispeva k skupnemu cilju organizacije, se počutijo bolj povezane in odgovorne. Pomembno delo lahko predstavlja vir ponosa in samouresničitve, kar krepi duševno dobrostanje posameznika. Zavedanje vpliva lastnega dela na širši kontekst organizacije lahko poveča občutek smisla in motivacijo za delo. Pomembnost dela je tesno povezana z občutkom prepoznavnosti in nagrade, kar pozitivno vpliva na celotno duševno ravnovesje zaposlenih.

Imeti zmožnost odločanja o vprašanjih, ki vplivajo nate; Možnost odločanja o lastnem delu lahko zmanjša občutek nemoči in poveča občutek nadzora nad lastnim življenjem. Zaposleni, ki imajo možnost sodelovanja pri odločitvah, se pogosto bolje spopadajo s stresom in pritiski v delovnem okolju. Aktivno vključevanje zaposlenih pri odločitvah lahko krepi občutek odgovornosti za lastno delo in prispeva k večji motivaciji. Sodelovanje pri odločitvah spodbuja občutek pripadnosti organizaciji, saj se zaposleni počutijo bolj vključene v delovanje podjetja. Vključevanje zaposlenih pri odločitvah prispeva k boljši organizacijski kulturi, kar ugodno vpliva na njihovo duševno zdravje.

Ustrezna usposobljenost za delo; Ustreznost usposabljanja zagotavlja zaposlenim potrebna znanja in veščine za učinkovito opravljanje dela, kar zmanjšuje stres in negotovost. Dobro usposobljeni zaposleni so bolj samozavestni pri izvajanju nalog, kar pozitivno vpliva na njihovo duševno počutje. Znanje in veščine omogočajo zaposlenim, da se učinkovito spopadajo z izzivi in težavami na delovnem mestu, kar prispeva k njihovemu duševnemu zdravju. Ustreznost usposabljanja povečuje občutek kompetentnosti in samoučinkovitosti, kar vpliva na pozitivno dojemanje lastnega dela. S stalnim razvojem in pridobivanjem novih veščin se zaposleni lažje prilagajajo spremembam, kar lahko zmanjša občutek nesigurnosti.

Sredstva za delo; Zagotovljena sredstva in oprema omogočajo zaposlenim nemoteno izvajanje nalog, kar zmanjšuje frustracije in stres na delovnem mestu. Dostop do ustrezne tehnologije in orodij omogoča učinkovito opravljanje dela ter preprečuje nepotrebne ovire in težave. Primerna delovna okolica, opremljena z vsemi potrebnimi sredstvi, prispeva k udobju in fizičnemu blagostanju zaposlenih, kar vpliva tudi na njihovo duševno zdravje. Sredstva za delo omogočajo zaposlenim, da se osredotočijo na izvajanje nalog brez dodatnih skrbi glede pomanjkanja potrebnih resursov. Zagotovljena sredstva ustvarjajo pogoje za visoko kakovostno delo, kar lahko prispeva k občutku zadovoljstva.

Dobro načrtovano oz. organizirano delovno mesto; Dobro načrtovano delovno mesto omogoča razumno razporeditev nalog, kar zmanjšuje občutek preobremenjenosti in stresa. Jasno opredeljeni cilji in naloge prispevajo k boljši organizaciji dela ter preprečujejo nepotrebno zmedo in frustracije. Razporeditev dela v skladu s sposobnostmi in zmožnostmi zaposlenih zagotavlja optimalno obremenitev, kar pozitivno vpliva na njihovo duševno ravnovesje. Zmanjševanje preobremenjenosti omogoča boljše obvladovanje stresnih situacij ter povečuje odpornost in prilagodljivost posameznika. Dobro načrtovano delovno mesto prispeva k večji učinkovitosti in produktivnosti, hkrati pa zmanjšuje tveganje za izgorelost in druge duševne težave.

Zgoraj omenjene značilnosti, ki pozitivno vplivajo na duševno zdravje, ne le krepijo posameznikovo delovno uspešnost, temveč tudi oblikujejo trdno temeljno podlago za trajnostno dobrobit organizacije kot celote. V procesu spodbujanja duševnega zdravja na delovnem mestu se odpirajo vrata kreativnosti, inovacijam ter dolgoročnemu zadovoljstvu tako zaposlenih kot tudi delodajalcev. Razumevanje, da investicija v duševno blaginjo zaposlenih prinaša višje stopnje produktivnosti, ni zgolj modna muha, ampak temeljni steber uspešnega poslovanja. Spreminjanje paradigme, ki prepoznava pomen človeškega kapitala, omogoča ustvarjanje okolja, kjer se posameznik počuti ne le kot del sistema, temveč tudi kot ključni soustvarjalec organizacijskega uspeha. V tem duhu je nujno razvijati in implementirati celovite strategije za obvladovanje stresa, spodbujanje medosebnih odnosov ter nudenje psihološke podpore zaposlenim. Le tako lahko dosežemo trajnostno rast organizacije, ki temelji na zadovoljstvu, angažiranosti in stabilnosti zaposlenih. Vzpostavljanje ravnotežja med delovnim in zasebnim življenjem postaja ključno vprašanje, ki ne le ohranja, temveč tudi krepi človeški kapital in prispevajoč k dolgoročni blaginji tako posameznika kot tudi podjetja.

Povezani članki