Plače, dopusti in pravice zaposlenih
Ko razumete zakonodajo in mehanizme, ki vas varujejo, lažje sprejemate odločitve, se pogajate za boljše pogoje in ste samozavestnejši v vsakdanjih položajih na delovnem mestu. To ni le v vašo korist, ampak tudi v korist delodajalca, saj informirani zaposleni prispevajo k boljšemu delovnemu vzdušju in manj konfliktom.
Plača
Plača je pogosto eden prvih dejavnikov, ki jih posameznik preveri ob vabilu na razgovor ali pri podpisu pogodbe. A pomeni veliko več kot le mesečni znesek na računu. Je izraz vrednosti, ki jo delodajalec pripisuje vašemu delu, in hkrati temeljno pravno in socialno varovalo. Kljub temu se številni zaposleni znajdejo v negotovosti: kako visoko plačo lahko zahtevam? Kaj vse plača vključuje? Kaj storiti, če je prenizka ali zamujena?
Zakonski okvir (plača)
Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora vsak delavec prejemati plačilo za opravljeno delo. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dodatkov (npr. za delovno dobo, nočno delo, nadure, nedelje in praznike) ter dela plače za delovno uspešnost. Delodajalec mora plačo izplačati najpozneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec, prav tako pa je dolžan izdati plačilno listo.
Zakon določa tudi najnižje zneske, kot je minimalna plača, in pravice do izplačila regresa za letni dopust. Višina obeh se vsako leto spreminja.
Pogovor o plači na razgovoru
Tema plače je lahko neprijetna, a ključna. Ključno je, da se nanjo pripravite vnaprej: raziščite povprečne plače v panogi, ovrednotite svoje kompetence in definirajte razpon, v katerem ste pripravljeni delati. Pogovor o plači naj bo samozavesten, a profesionalen.
Idealen trenutek za pogovor o plači na razgovoru je praviloma takrat, ko delodajalec sam odpre temo. To se navadno zgodi v drugem delu razgovora, ko ste že predstavili svoje izkušnje in kompetence. Če vas delodajalec o tem ne povpraša, je vseeno primerno, da temo plače odprete sami proti koncu pogovora, ko se razpravlja o pogojih sodelovanja. Ključ je v tem, da ne delujete, kot da vas zanima zgolj denar, temveč da vas zanima celoten paket ugodnosti, ki odraža vašo vrednost.
Če je ponujena plača nižja od vaših pričakovanj, se najprej vljudno zahvalite za ponudbo, nato pa jasno in argumentirano predstavite svoje razloge za drugačen predlog. Ne zavrnite takoj, temveč v pogovoru preverite, ali obstaja prostor za pogajanje, dodatne bonitete ali napredovanje po določenem obdobju. Zavedajte se, da pogajanja niso izsiljevanje, ampak konstruktiven pogovor.
Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:
Dopust
Dopust ni le pravica, zapisana v zakonodaji, ampak je ključen element kakovosti delovnega in zasebnega življenja. Predstavlja čas za regeneracijo, za preživljanje trenutkov z družino, za potovanja, učenje ali preprosto za oddih od vsakdanjega tempa. Dobro izkoriščen dopust pripomore k višji produktivnosti, boljšemu psihofizičnemu zdravju ter zmanjšuje tveganje za izgorelost.
Kljub temu številni zaposleni niso popolnoma seznanjeni s tem, koliko dopusta jim pripada, kako in kdaj ga lahko izrabijo ali kaj narediti, če se njihova pravica omejuje. Prav tako se pogosto pozablja, da dopust ni zgolj letni oddih, temveč da med oblike odsotnosti sodijo tudi bolniški, izredni in neplačani dopust.
Zakonski okvir (dopust)
Vsak zaposleni ima pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta na leto, kar pomeni 20 delovnih dni pri polnem delovnem času. Ta pravica je zakonsko določena in neodtujljiva. Poleg osnovnih štirih tednov pa je mogoče v določenih primerih pridobiti tudi več dni dopusta.
Dodatne dni lahko prinesejo posebne osebne okoliščine, kot so:
- invalidnost ali posebne potrebe,
- starševstvo (otroci do določene starosti),
- delovna doba (pogosto določena s kolektivno pogodbo),
- zahtevnost ali nevarnost dela,
- izmensko ali nočno delo.
Največje število dni dopusta ni strogo določeno z zakonom, temveč je pogosto opredeljeno v kolektivnih pogodbah posameznih dejavnosti ali internih aktih delodajalca. Tako se v nekaterih panogah (npr. javni sektor, energetika, farmacija) lahko srečamo tudi z dopustom, ki presega 30 dni letno.
Zaposleni se lahko ob zaposlitvi ali pozneje tudi individualno pogaja za dodatne dni dopusta, še posebej, če ponuja redka znanja ali prevzema odgovornejšo vlogo. Ključno pri takšnih pogovorih je, da zahtevo utemelji z razlogi, ki koristijo obema stranema, na primer: večja delovna učinkovitost, obremenjenost, dosežki ipd.
Zavedajte se, da je kultura podjetja pri teh vprašanjih zelo pomembna. V nekaterih okoljih je pogovor o dodatnem dopustu nekaj povsem običajnega, drugod pa nekoliko občutljivejša tema. Kljub temu: če vam je dopust pomembna vrednota, se velja zanj zavzeti na spoštljiv in argumentiran način.
Pogajanja o dopustu na razgovoru
Čeprav so osrednja tema razgovora za zaposlitev delovno mesto, kompetence in plača, ima tudi pogovor o dopustu svoje mesto. Če so vam razporeditev dopusta, število dni ali prilagodljivost pri koriščenju zelo pomembni, lahko to temo na profesionalen način izpostavite proti koncu razgovora, ko se razpravlja o pogojih sodelovanja.
Pomembno je, da poudarite, da vas zanima dobro ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, kar vam omogoča, da ste na delovnem mestu še bolj osredotočeni in motivirani.
V začetku dela si je sicer relativno težko izpogajati več dni dopusta, saj se morate šele dokazati. Tista podjetja, ki ponujajo večje število prostih dni, pa imajo to navadno zapisano kot prednost zaposlitve že v samem oglasu za delo.
Kljub temu pa velja upoštevati, da je včasih dovolj že to, da podjetje omogoča visoko prilagodljivost pri jemanju dopusta, ne le števila dni. Tako si lahko nekoliko daljšo odsotnost privoščite, če dopust načrtujete pametno, in si s tako imenovanimi mostovi podaljšujete konce tedna.
Primer:
S takšnim vprašanjem izkažete profesionalnost in premišljenost, ne da bi delovali, kot da vas zanima zgolj čas za oddih.
Drugi tipi odsotnosti
Zaposleni ima pravico tudi do drugih oblik odsotnosti, ki niso del rednega letnega dopusta.
Vsaka vrsta odsotnosti ima svoje pravne in praktične posebnosti:
- Bolniški dopust: Kadar zaradi bolezni ali poškodbe zaposleni ni sposoben za delo, ima pravico do bolniškega dopusta. Prvih 30 dni nadomestilo krije delodajalec, nato obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Višina nadomestila je odvisna od vzroka odsotnosti in znaša od 70 do 100 % plače. Pomembno je, da je odsotnost ustrezno potrjena s strani zdravnika.
- Izredni dopust: Gre za pravico do odsotnosti zaradi posebnih osebnih okoliščin. Najpogostejši razlogi so poroka zaposlenega, rojstvo otroka, selitev, prvi šolski dan otroka, smrt družinskega člana, huda bolezen ožjega sorodnika itd. Zakonsko določen obseg je do 7 dni na leto, natančno pa ga določa kolektivna pogodba.
- Neplačan dopust: Ta oblika odsotnosti ni pravica, temveč je mogoča le ob soglasju delodajalca. Med trajanjem neplačanega dopusta zaposleni nima pravice do plače in prispevkov, razen če se drugače dogovorita. Pogosto se uporablja za daljša potovanja, osebne projekte ali prehodna življenjska stanja. V tujini je zelo razširjena, v Sloveniji pa se je začela širše uporabljati šele v zadnjem času.
- Starševski dopust: Starši imajo pravico do odsotnosti zaradi nege in varstva otroka. Sem spadajo porodniški dopust, starševski dopust, dopust za nego bolnega otroka in dopust za spremstvo otroka v prvi razred. Vsa ta odsotnost je urejena z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
- Oprostitev dela zaradi posebnih okoliščin: Zaposleni ima lahko tudi pravico do krajšega delovnega časa (npr. skrajšan delovni čas zaradi zdravstvenih razlogov, skrajšan delovni čas do otrokovega tretjega leta) ali do odsotnosti zaradi izobraževanja, če je to predvideno s pogodbo ali internimi akti.
Vsaka odsotnost vpliva na določene pravice in obveznosti tako zaposlenega kot delodajalca, zato je ključno, da so pogoji dobro razumljeni in vnaprej dogovorjeni.
Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:
Pogodba o zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi je temeljni dokument vsakega delovnega razmerja. V njej so zapisane ključne pravice in obveznosti tako delodajalca kot tudi delavca, zato ni le formalnost, temveč pravna podlaga, ki določa vse pomembne elemente sodelovanja. Vsaka podrobnost v pogodbi ima lahko dolgoročne posledice za vašo kariero, plačilo, dopust, delovni čas, varnost in pravno varstvo.
Kljub temu številni kandidati pogodbo podpišejo brez temeljitega branja ali razumevanja vsebine. Pogosto zaupajo, da gre za standardno obliko, ali se želijo izogniti zamudnemu preverjanju. A prav tu lahko pride do napak in nesporazumov, ki bi jih bilo možno preprečiti z nekaj dodatne pozornosti.
Vrste pogodb
Poznamo različne oblike sodelovanja, ki se razlikujejo po pravnem statusu, trajanju, stopnji varnosti in odgovornostih:
- Pogodba o zaposlitvi za določen čas: Uporablja se za projektna ali sezonska dela, kjer je trajanje zaposlitve vnaprej določeno. V praksi se uporablja tudi ob začetku zaposlitve pri določenem podjetju. Na tak način si delodajalci podaljšajo čas, v katerem lahko preverijo, če je nekdo resnično pravi kandidat za razpisano delovno mesto, saj je poskusna doba lahko dolga največ 6 mesecev, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa je bistveno daljša. Po 3 zaporednih pogodbah za določen čas mora sicer delodajalec ponuditi pogodbo za nedoločen čas, razen v izjemnih primerih.
- Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas: Najstabilnejša in najbolj zaželena oblika zaposlitve, saj zagotavlja večjo varnost in stalni dohodek. Delavec ima več pravic, vključno z odpovednim rokom in odpravnino.
- Avtorska pogodba: Namenjena je izvajanju avtorskih del (npr. besedila, fotografije, dizajni), kjer je ključen ustvarjalni element. Avtorji nimajo vseh pravic iz delovnega razmerja (npr. dopust, bolniški dopust, odpovedni rok), a so dohodki obdavčeni drugače. Pogodba mora jasno opredeliti predmet dela in morebitni prenos avtorskih pravic.
- Podjemna pogodba (pogodba o delu): Uporablja se za enkratna, oprijemljiva dela (npr. montaža pohištva, prevoz). Podjemnik delo opravi samostojno in neodvisno. Tudi ta pogodba ne zagotavlja pravic, kot so dopust, bolniški dopust ali odpravnina, a morata biti jasno določena vsebina in rok izvedbe dela.
- Delo prek s. p.: Samozaposlena oseba s statusom samostojnega podjetnika opravlja storitve za naročnike. Gre za najsamostojnejšo, a tudi tvegano obliko sodelovanja, saj samozaposleni krije vse prispevke sam in nima varnosti, ki jo nudi pogodba o zaposlitvi. Hkrati pa ima več svobode, možnost odbitkov stroškov in sam določa pogoje poslovanja.
Vsaka oblika ima svoje prednosti in pasti, zato je pomembno, da se pred odločitvijo dobro informirate in razmislite o svojih ciljih, varnosti in odgovornostih.
Ključni elementi pogodbe o zaposlitvi
Več si lahko preberete na naslednjih povezavah:
Manj znane, a pomembne pravice zaposlenih
Ko govorimo o pravicah zaposlenih, se pogosto osredotočamo na plačo, dopust in pogodbo. A delovno razmerje vključuje še številne druge pravice, ki so enako pomembne, a pogosto spregledane. Prav te t. i. »manj vidne« pravice so tiste, ki dolgoročno vplivajo na kakovost vsakdana, varnost in možnosti osebnega razvoja na delovnem mestu. Njihovo uveljavljanje ne pomeni iskanja konflikta, ampak skrb za svoje dostojanstvo in profesionalnost.
Tu je nekaj takih pravic:
- pravica do varnega in zdravega delovnega okolja,
- pravica do zasebnosti,
- pravica do izobraževanja,
- pravica do odpovednega roka in odpravnine.
Kaj storiti ob kršitvi pravic?
Ni vam treba trpeti diskriminacije, nadlegovanja, neplačanih nadur ali kršitev pogodbenih pogojev. V Sloveniji obstaja več brezplačnih virov pomoči, vključno z Zavodom za zaposlovanje in različnimi svetovalnimi točkami.
Kadar menite, da so vaše pravice kršene:
- Pogovorite se z nadrejenim ali kadrovsko službo.
- Zapišite si dogodke in izjave.
- Obrnite se na sindikat.
- Lahko vložite prijavo na Inšpektorat RS za delo.
Poznavanje osnovnih pravic vam daje zaupanje in avtonomijo. Če razumete, kaj vam pripada in kako se lahko postavite zase, boste lažje krmarili svojo kariero. Ne pozabite, da niste sami – obstajajo viri, strokovnjaki in informacije, ki vam lahko pomagajo.
Razgovor
Odpoved delovnega razmerja in menjava kariere
Menjava kariere oziroma odpoved delovnega razmerja pogosto predstavlja eno največjih prelomnic v poklicnem in osebnem življenju. Morda ste bili ravno odpuščeni ali pa o zapustitvi delovnega mesta razmišljate sami in ste na razpotju zaradi nezadovoljstva, izgorelosti, neujemanja z vrednotami podjetja ali pa preprosto zato, ker čutite, da ste pripravljeni na nekaj novega. Ne glede na razlog je pomembno, da je ta korak premišljen, dobro načrtovan in izpeljan profesionalno.
