Od ideje do profita
»Imam poslovno idejo! Kako naj ugotovim, ali zanjo obstaja poslovna priložnost? Če slednja obstaja, kje dobim znanje in denar, da jo uresničim? Mi bo kdo le svetoval ali tudi konkretno pomagal?«
»Imam poslovno idejo! Kako naj ugotovim, ali zanjo obstaja poslovna priložnost? Če slednja obstaja, kje dobim znanje in denar, da jo uresničim? Mi bo kdo le svetoval ali tudi konkretno pomagal?«
V celotnem procesu od zasnove podjetja do njegovega delovanja je danes še najtežji del imeti pravo poslovno idejo. Seveda bi bilo zmotno misliti, da je »prava« ideja tudi ključ do uspeha, če je ne pospremimo z veliko mero osebne angažiranosti oz. vztrajnosti. Kdor danes razlaga, da so znanje ali sredstva ovira, zaradi katere ne more ustanoviti podjetja, ta si v resnici podjetja ne želi in meče vam, ki vam razlaga, ali sebi, pesek v oči. Edina ovira na poti do samozaposlenosti in lastništva je lastnost, ki se izraža v preprostem stavku: »Ne da se mi!« Vsakdo, ki razmišlja o realizaciji poslovne ideje, ki želi izkoristiti poslovno priložnost, ustanoviti podjetje, pridobiti znanje in informacije, ki jih pri tem potrebuje, ali finančno podporo za svoje novo nastalo podjetje ali projekt, se lahko obrne na eno izmed posebnih lokalnih institucij, katerih poslanstvo je informiranje, svetovanje, usposabljanje, raziskovanje trga, tehnična in finančna podpora, ustanavljanje – registracija podjetja ipd. Vse podporne institucije (z nekaj izjemami privatnih iniciativ) delujejo pod okvirom Strategije razvoja malega gospodarstva (SRMG) Ministrstva RS za gospodarstvo in so zato za podjetne novince – v imenu razvoja – več ali manj brezplačne.
Kdo je na vrhu piramide pomoči?
V okviru Ministrstva za gospodarstvo oz. natančneje oddelka za malo gospodarstvo deluje Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). JAPTI koordinira mrežo 40 lokalnih podjetniških centrov Slovenije (LPC), na katere se lahko posla željni posameznik obrne po brezplačne informacije in nasvete o ustanovitvi, zagonu ter financiranju podjetja. Nekateri izmed centrov zagotavljajo z občinskimi viri tudi manjše oblike finančne pomoči. Eden izmed ključnih projektov JAPTI je program vavčerskega svetovanja, v okviru katerega lahko brezposelne osebe pridobijo 100% subvencionirano svetovanje in usposabljanje (za koriščenje te ugodnosti se obrnite na svetovalca za samozaposlitev na svoj Zavod za zaposlovanje), že obstoječa podjetja pa do 50%. V okviru LPC-jev deluje tudi sistem e-VEM, v katerega je povezanih 29 točk oz. lokalnih centrov, ki ponujajo celovito informacijsko podporo prihodnjemu samostojnemu podjetniku posamezniku in možnost »on line« pridobitve statusa s.p. Za nekoliko zrelejše podjetnike, ki si želijo prodreti tudi na evropske trge, je JAPTI vzpostavil poslovno-informacijske enote: Euro Info Centri, v katerih je moč dobiti informacije o vstopu na trge Evropske unije in o prilagajanju tamkajšnjim razmeram.
Kam po še več pomoči?
Ustanovitev podjetja, predvsem pa njegovo uspešno delovanje in rast, ni enostavna naloga. Že dovolj zgovorno je dejstvo, da v svojih prvih petih letih delovanja propade 9 od 10 podjetij. Zatorej se je pametno razgledati po trgu, zbrati koristne informacije, se dodatno izobraziti, nato pa poiskati podporno institucijo, ki nam je pripravljena podati roko in nas v celoti ali delno voditi skozi proces. Najbogatejšo, skoraj celovito pomoč nadobudnemu podjetniku ponujajo tehnološki parki (TP), takoj za njimi podjetniški inkubatorji, ki delujejo bodisi samostojno bodisi v okviru TP.
Tehnološki parki (TP)
Tehnološki parki so namenjeni generiranju tehnoloških podjetij. Fizični ali pravni osebi, ki želi razviti novo tehnologijo, izdelek ali storitev, zagotavljajo ustrezno infrastrukturo (poslovni prostor, primerno lokacijo) ter strokovno pomoč v vseh fazah razvoja podjetja (snovanje, začetek delovanja in zorenje) tako na tržnem, finančnem kot tudi tehnološkem področju. V redno članstvo TP se lahko vključi le gospodarska družba ali posameznik s statusom samostojnega podjetnika. V kolikor nekdo tega pogoja ne izpolnjuje, mu TP v fazi snovanja podjetja nudi brezplačno pomoč tako pri pripravi in preverjanju poslovnega načrta kot tudi pri iskanju kooperantov, iskanju ustanovitvenega kapitala, oblikovanju družbeniške pogodbe ter ostalih aktov družbe ipd. Z rednim članstvom v TP pridobi podjetje časovno omejeno brezplačno strokovno pomoč in subvencionirano okolje (4 do 5 let). To pomeni, da lahko podjetje pričakuje v prvi fazi, ki ji rečemo »začetek delovanja« in traja od 1 – 2 leti, pomoč pri izobraževanju, upravnem postopku registracije, zagotavljanju infrastrukture (med drugim tudi vključitev v inkubacijski center), pri promociji, zaščiti industrijske lastnine itd. Ko preide podjetje v fazo zorenja, ki traja od dveh do treh let, mu redno članstvo prinaša tudi brezplačno pomoč pri iskanju strokovnega kadra, vodenju, oblikovanju strategije razvoja, prodoru na tuje trge itd. Redno članstvo je odvisno od mnenja komisije (prouči vsebino in primernost poslovnega načrta) in Skupščine tehnološkega parka, ki v končni fazi da soglasje ali zavrnitev o vključitvi nove organizacijske enote v TP. Vključitev enote v TP pomeni, da podjetje pridobi poslovni prostor znotraj parka, zaradi česar je mogoče razviti sinergijo med vsemi vključenimi podjetji. Podjetja iz istega parka si nudijo medsebojno pomoč (podjetja z daljšim stažem zagotavljajo mentorstvo mlajšim družbam), s čimer razvijajo poleg svojega znanja tudi čut za pripadnost.
TP Ljubljana
V Tehnološki park Ljubljana se lahko vključijo vse tiste poslovne pobude (projekt, novo podjetje, staro podjetje), ki izpolnjujejo kriterije tehnološkega podjetništva in pri katerih bo opravljeno temeljno poslanstvo TP, to je osvojitev nove tehnologije ali prenos novega izdelka oz. storitve na trg v najkrajšem času, po preverjenih postopkih in z optimalnim vlaganjem sredstev. Lahko bi rekli tudi pobude z: visokim potencialom, vplivom na družbo, visoko dodano vrednostjo in željo po rasti.
Finančni viri
Izključno samo finančno podporo (subvencije, kredite, garancije, tvegani kapital ipd.) ponujajo nekateri finančni viri, primernejši od bančnih posojil, med katerimi velja omeniti (poleg tistih, ki smo jih že omenili) naslednje:
Slovenski podjetniški sklad
Nekateri so mnenja, da bi moral podjetnik, ko potrebuje naložbeni denar, najprej pomisliti ravno na Slovenski podjetniški sklad. Ugodnosti, ki si jih lahko podjetnik od Slovenskega podjetniškega sklada obeta, so nižje obrestne mere za kredite, ugodnejši pogoji odobritve kreditov (nižji stroški, daljša ročnost, moratorij ipd.), garancije za investicijske kredite, najete pri poslovnih bankah v Sloveniji, in subvencije (nepovratna sredstva). Omenjene finančne produkte je moč pridobiti s sodelovanjem na razpisih, na katera se lahko prijavijo mala in srednje velika podjetja (MSP) v vseh ciklih razvoja (nastajajoča, nova, rastoča in zrela).
Regionalne garancijske sheme
Tudi Regionalne garancijske sheme zagotavljajo finančne vire za razvoj MSP, vendar delujejo v primerjavi s Slovenskim podjetniškim skladom ožje oz. regionalno. Danes imamo takšne sheme v desetih regijah, natančneje na Dolenjskem, v Prekmurju, Posavju, Južni Primorski, Severni Primorski, Gorenjski, Koroški, Zasavju, Podravju in Osrednji Sloveniji. Garancijske sheme ponujajo podjetjem garancije, s katerimi podjetja zavarujejo do 50 odstotkov vrednosti bančnega posojila.
Skladi tveganega kapitala
Takšni skladi vlagajo v podjetja z visokim potencialom rasti, nato pa čez nekaj let prodajo lastniški kapital nekomu drugemu, po možnosti za nekajkrat višji znesek. Na Zahodu je to priljubljena oblika financiranja, pri nas pa je takšnih skladov bolj malo. Med njimi velja omeniti: Alpe Adria Venture Fond, Aktiva Ventures, Prophetes (usmerjeni so predvsem v inovacijske projekte, ki so še v razvojni fazi, katerim bi zagotovili tako kapital kot znanje), Kmečka družba, Sklad tveganega kapitala Nove Ljubljanske banke in Horizonte Venture Management. Dobri skladi podjetjem, v katera vlagajo, zagotavljajo tudi stalno strokovno podporo pri poslovanju. V podjetja pogosto »pripeljejo« vsaj še toliko denarja od drugih vlagateljev (posameznikov, ustanov), kot ga sama vložijo.
Klub poslovnih angelov
Poslovni angeli so premožni posamezniki, ki so pripravljeni nekaj svojega kapitala investirati v dobre podjetniške projekte, hkrati pa so z določenimi poslovnimi znanji in izkušnjami pripravljeni malemu in pogosto mlademu podjetju še dodatno pomagati pri vsakodnevnih odločitvah. Kam so pripravljeni investirati svoj denar, si lahko preberete na portalu JAPTI (www.japti.si).
Razpisna sredstva ministrstev
Ministrstva razpisujejo namenska sredstva, ki jih je potrebno vložiti v vnaprej predpisane projekte. Predvsem se splača slediti razpisom Ministrstva za gospodarstvo, šolstvo in delo. Podjetnikom iz manj razvitih regij svetujemo, da se obrnejo tudi na Agencijo Republike Slovenije za regionalni razvoj ali Javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.
Vas zanima, kaj lahko pričakujete, če se zaposlite v startup podjetju? Seznanite se z njihovo pozitivno in negativno stranjo.
PREBERI SI
Avtor: Ingrid Drozg za MojeDelo.com
Kariera
O motivih menjave karierne poti
Spreminjanje kariere skozi vse življenjsko obdobje je normalen pojav. Z vidika spreminjanja lahko teoretično razlikujemo stalne, prehodne, hierarhične in cirkularne tipe karier. Stalnih karier je zaradi dinamičnega gospodarskega in tehnološkega razvoja vedno manj.
Kariera
Od skupine do „sinergičnega“ tima in nazaj?
Sodobni poslovni ljudje često razglašajo za timsko delo skorajda vsakršno dejavnost, ki vključuje skupino ljudi. Podvrženi so klišeju, da je timsko delo nekaj, kar avtomatsko prinaša velike sinergije in druge koristi ter da brez timskega dela ne gre. V praksi ni ravno tako …