Očetovski dopust
Raziskave kažejo, da se zanimanje očetov za očetovski dopust, sicer počasi, a vztrajno povečuje. Zakaj je smiselno, da zgodnje otroštvo z otrokom preživita oba starša, kakšne so prednosti in slabosti očetovskega dopusta in kaj to pomeni za malčka?
Raziskave kažejo, da se zanimanje očetov za očetovski dopust, sicer počasi, a vztrajno povečuje. Zakaj je smiselno, da zgodnje otroštvo z otrokom preživita oba starša, kakšne so prednosti in slabosti očetovskega dopusta in kaj to pomeni za malčka?
Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS; št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo) zajema pojem starševski dopust: porodniški dopust (105 dni), očetovski dopust (70 dni; 20 dni prejema oče tudi nadomestilo, za ostalih 50 dni pa mu Republika Slovenija plačuje prispevke za socialno varnost od minimalne plače), dopust za nego in varstvo otroka (260 dni), posvojiteljski dopust (150 dni za otroka, starega od 1 do 4 let; 120 dni za otroka, starega od 4 do 10 let), nam je pojasnila nekdanja direktorica direktorata za družino, Majda Erzar, zdajšnja sekretarka na direktoratu za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja.
Pravica do porodniškega dopusta le v določenih primerih
Porodniški dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu. Pravico do porodniškega dopusta ima mati, pod določenimi pogoji pa to pravico lahko uveljavlja tudi oče ali druga oseba. Oče ima pravico do porodniškega dopusta, če: mati umre, zapusti otroka, na podlagi mnenja pristojnega zdravnika trajno ali začasno ni sposobna za samostojno življenje in delo ter če je mati mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke. V tem primeru mora mati dati soglasje, da oče lahko izrabi preostanek porodniškega dopusta. Oče ima pravico do porodniškega dopusta v obsegu, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni (torej za dneve, ki jih mati otroka izkoristi pred porodom). V primeru, da je mati, mlajša od 18 let s statusom vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke, podala soglasje, da porodniški dopust lahko izrabi oče otroka, dopust traja 77 dni in se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče nastopi porodniški dopust. Oče ima pravico do porodniškega dopusta le, če dejansko neguje in varuje otroka, je še pojasnila Majda Erzar.
Dopust za nego in varstvo otroka lahko uveljavljata oba starša
»Porodniški dopust se nadaljuje z dopustom za nego in varstvo otroka in ga lahko uveljavljata oba starša, pod zakonsko določenimi pogoji pa tudi druga oseba. Dopust za nego in varstvo je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka. O izrabi dopusta za nego in varstvo se starša pisno dogovorita 30 dni pred potekom porodniškega dopusta,« nam je povedala Majda Erzar in nadaljevala: »Če se starša ne moreta medsebojno dogovoriti o izrabi dopusta za nego in varstvo, o tem odloči center za socialno delo, pri tem pa upošteva koristi otroka. Del dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju največ 75 dni se lahko prenese in izrabi do največ 8. leta starosti otroka.«
Očetovski dopust lahko traja do 90 dni
»Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v 13. členu določa, da je očetovski dopust ena od vrst starševskega dopusta in je kot tak določen v koledarskih dnevih za polno odsotnost z dela. Starši ali druge osebe imajo po 14. členu pravico do starševskega dopusta, če so zavarovanci za starševsko varstvo in so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo. Pravica očetovskega dopusta je neprenosljiva (23. člen). Najmanj petnajst dni dopusta v obliki polne odsotnosti z dela mora oče izrabiti do 6. meseca otrokove starosti. Preostali dopust lahko oče izkoristi kadar koli do tretjega leta starosti otroka, vendar mora o tem pravočasno obvestiti svojega delodajalca in pristojni center za socialno delo. Omenim naj, da lahko očetje , ki so pridobili pravico do neplačanega dopusta pred 24.05.2006, to pravico izkoristijo do 8. leta otrokove starost. Nadalje zakon obravnava primere, ko očetu ne pripada pravica do očetovskega dopusta. Če oče sam izkoristi porodniški dopust, nima pravice do očetovskega (25. člen). Prav tako mu ta pravica ne pripada, če: mati rodi mrtvega otroka, so očetu prepovedani stiki z otrokom, otrok živi pri materi ali pri drugi osebi ter oče ne varuje in ne neguje otroka,« je še dodala Alenka Hvale z Zavoda za socialno delo Ljubljana-Šiška.
Spodbujanje enakopravne vloge obeh staršev
Alenka Hvale pravi: »Očetovski dopust je ključen na področju družine, saj predstavlja velik korak naprej pri urejanju zadev glede starševstva. Prinaša pomembne spremembe v načinu razmišljanja mladih družin, zlasti moških, njegov namen pa je spodbujanje enakopravne vloge obeh staršev pri vzgoji in varstvu otrok. Skrb in delitev odgovornosti v obdobju, neposredno po otrokovem rojstvu, pozitivno vplivata na skrb in delitev odgovornosti v nadaljnjih letih in na socializacijo otrok ter preprečujeta dominantnost matere«. Dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo nam je dejala: »Izkušnje skandinavskih držav, ki imajo dolgo zgodovino moških porodniških dopustov, kažejo na kar nekaj prednosti očetovskega dopusta. Najpomembnejši je dekonstrukcija spolnih ideologij, ki v tradicionalnih družbah matere poveličuje predvsem zato, da jih lahko veže na dom in zasebnost ter tako odstrani iz javne sfere. Ženske, ki se kljub temu pojavijo v vrednotenih javnih vlogah, označi za karieristke in slabe matere. Pomembno je, da si s pravico do porodniškega dopusta moški pridobijo tudi pravico do zasebnosti in aktivnega starševstva, ki se s tradicionalnimi spolnimi ideologijami prav tako ne sklada. Te ideologije moškim pripisujejo predvsem javni prostor in moške v zasebnosti označijo za pomehkužene, ′copate′ in poženščene. Za otroka pa je seveda dobitek najugodnejši, saj ima priložnost vzpostaviti aktivni odnos z obema staršema, ki sta seveda starševstvo tako fizično kot mentalno sposobna popolnoma enakovredno opravljati.«
Kako je z očetovskim nadomestilom?
»Kdor ima pravico do starševskega dopusta, ima pravico do denarnega nadomestila za ta čas in pri očetih je to očetovsko nadomestilo. Vendar za razliko od porodniškega dopusta, kjer je materam zagotovljeno stoodstotno nadomestilo za ves čas dopusta, pripada očetom stoodstotno nadomestilo le za petnajst dni dopusta, medtem ko za preostalih petinsedemdeset dni država zagotavlja le plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače,« je povedala Alenka Hvale z Zavoda za socialno delo Ljubljana-Šiška in v razmislek dodala še podatek, da osnova za očetovsko nadomestilo ne more biti višja od dvainpolkratnika povprečne mesečne plače v RS. Na drugi strani pri izračunu za porodniško nadomestilo za 105 dni ne obstajajo nobene omejitve navzgor (omejitev se upošteva le pri dopustu za nego in varstvo otroka, torej za nadaljnjih 260 dni).
Koliko očetov koristi očetovski dopust?
Alenka Hvale nam je povedala tudi: »Število očetov, ki so koristili starševski dopust za nego in varstvo otroka do leta 1997, se ni povzpelo niti do enega odstotka, leta 2003 pa je bilo takih očetov nekaj več kot dva odstotka. Pri uresničevanju te pravice se je pokazalo, da dejanska pravica še ne pomeni dejanske enakosti. Razlogov za tako vedenje je več. Eden najpomembnejših je prav gotovo ta, da večina dopust za nego in varstvo otroka še vedno razume kot izključno pravico in dolžnost matere. Za družbeno samoumevno velja, da je skrb za majhnega otroka predvsem dolžnost matere. Tudi če imata oba starša enako močno nagnjenje do nege in vzgoje otroka v najzgodnejšem obdobju, ju ekonomska logika sili k odločitvi, da dopust izkoristi tisti z nižjimi dohodki. Po statističnih podatkih imajo namreč ženske največkrat nižje dohodke kot moški, mladi družini pa ni vseeno, kakšni bodo dohodki zaradi starševstva .«
Otrok ne more nič izgubiti, lahko le pridobi
»Skandinavske (pa tudi domače) izkušnje kažejo, da sta oba starša enakovredno in seveda zato tudi medsebojno nadomestljiva: na materi ni nič takšnega, česar ne bi zmogel oče, in obratno. Pri tem ponovno trčimo ob tradicionalna prepričanja o nekakšnem ′materinskem instinktu′ ki naj bi zagotavljal ′naravno′ vez med materjo in otrokom. Domnevno ne obstaja nič takšnega, kot je ′očetovski instinkt′, zato moški ne morejo zares vzpostaviti odnosa z otrokom take kakovosti kot mati. Vendar novejše izkušnje presekajo s takšnimi prepričanji in dokazujejo, da moški povsem enakovredno opravljajo starševstvo, ′vez′ z otrokom pa seveda vzpostavita oba starša šele s porodom, ko se z otrokom hkrati zares tudi srečata. Prisotnost očetov pri porodu je pri tem ključnega pomena,« je še dodala dr. Vesna Leskošek.
Alenka Hvale, Zavod za socialno delo Ljubljana-Šiška
»Očetovski dopust je ključen na področju družine, saj predstavlja velik korak naprej pri urejanju zadev glede starševstva. Prinaša pomembne spremembe v načinu razmišljanja mladih družin, zlasti moških, njegov namen pa je spodbujanje enakopravne vloge obeh staršev pri vzgoji in varstvu otrok.«
Dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo
»Pomembno je, da si s pravico do porodniškega dopusta moški pridobijo tudi pravico do zasebnosti in aktivnega starševstva, ki se s tradicionalnimi spolnimi ideologijami prav tako ne sklada. Te ideologije moškim pripisujejo predvsem javni prostor in moške v zasebnosti označijo za pomehkužene, ′copate′ in poženščene.«
Kariera
Vrnitev s porodniške – kako jo olajšati?
Najbrž nisem edina, ki se ubada z zgornjim vprašanjem. Na eni strani je danes v ospredju konkurenca v poslovnem svetu, na drugi strani pa družina in njena vloga v današnji vse bolj spreminjajoči se družbi. Prisotna je sicer vedno večja potreba po zaposlovanju žensk in seveda s tem tudi mater. Zato se le-te rade odločijo za poklic, kar jim daje neodvisnost, in tako se oddaljujejo od svoje prvotne vloge matere. Tukaj pa prihaja do problema, kako uskladiti prvotno materinsko vlogo z novo.
Kariera
Ali na odločitev o materinstvu vpliva delodajalec
Materinstvo je za večino žensk pozitivna in izpolnjujoča izkušnja, ki se ji ne bi smeli odreči zato, ker ste zaposleni. Ni razloga, da ženska prekine svojo poklicno pot in dobi odpoved na delovnem mestu samo zato, ker bo postala mati. Delodajalec je po zakonu o varnosti in zdravju pri delu namreč dolžan skrbeti za zdravje vseh zaposlenih in tako bi bojazen pred izgubo službe morala biti odveč, saj zakon prepoveduje odpuščanje nosečih delavk.