O motivih menjave karierne poti
Spreminjanje kariere skozi vse življenjsko obdobje je normalen pojav. Z vidika spreminjanja lahko teoretično razlikujemo stalne, prehodne, hierarhične in cirkularne tipe karier. Stalnih karier je zaradi dinamičnega gospodarskega in tehnološkega razvoja vedno manj.
Spreminjanje kariere skozi vse življenjsko obdobje je normalen pojav. Z vidika spreminjanja lahko teoretično razlikujemo stalne, prehodne, hierarhične in cirkularne tipe karier. Stalnih karier je zaradi dinamičnega gospodarskega in tehnološkega razvoja vedno manj.
Težko si je zamisliti poklic, ki v tem razvoju ni doživel večjih ali manjših sprememb. Prehodne kariere so značilne za vrsto poklicev, ki so zelo odvisni od tržnih nihanj (npr. sezonski delavci). Hierarhične kariere pomenijo vzpenjanje (lahko pa tudi spuščanje) po hierarhični lestvici v organizaciji. Cirkularne kariere se lahko spreminjajo bolj dramatično, zanje pa je značilno, da človek opravlja določeno delo nekaj let, se pri tem osebnostno razvija, potem pa popolnoma menja poklic in karierno usmeritev. Pomembno je omeniti, da je spreminjanje kariere tesno povezano z osebnim razvojem. Če se ne spreminjamo, stagniramo. Sprememba kariere je največkrat spodbujena z zunanjimi motivi, s priložnostmi in grožnjami, s katerimi se posameznik srečuje. Ko smo izzvani, je pravi čas, da na izziv odgovorimo. Druge spremembe kariere so spodbujene z dozorevanjem osebne vizije glede svoje identitete (pogleda na samega sebe). Po besedah red. prof. dr. Edvarda Konrada, ki na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani predava psihologijo dela in organizacije, je pravi čas za spremembo torej takrat, ko nam je vizija jasna in ko smo pripravljeni sprejeti tveganje za njeno uresničitev.
»Iz znanj, ki jih imamo na področju upravljanja človeških virov tako v smislu selekcije kot tudi razvoja kadrov, ugotavljamo, da bi lahko dejavnike oziroma motive, ki ljudi pripeljejo do spremembe karierne poti, uvrstili v skupino osebnostne rasti ali v skupino egopotrebe. Spremembo karierne poti, ki je posledica samospoznavanja skozi proces osebnostne rasti in omogoča razvoj lastnih talentov, smatramo za zdravo, saj pozitivno vpliva tako na količino življenjske energije in občutek izpolnjenosti kot tudi na psihofizično zdravje, medtem ko karierne spremembe, ki nastanejo kot posledica egopotreb vodijo v izgubo smisla pri delu, pogosto pa tudi v izgorelost oz. t. i. ‘burnout’. Da lahko posameznik naredi tako velik korak spremembe kariere iz zdravih vzrokov, mora pred tem spoznati svoje talente, poslanstvo oz. kaj resnično želi. Gre za dolg proces, ki ne pride čez noč in s katerim se zaradi sprememb družbenih vrednot sicer sooča vse več ljudi. Še vedno pa večina posameznikov na razgovorih za zaposlitev ob vprašanjih, ‘Kateri so vaši talenti?’, ‘Kaj je vaša strast?’ ali ‘Kaj je vaše poslanstvo?’, obnemi, kar je dokaz, da se še vedno iščejo in so pogosto žrtve egopotreb.«
Sprememba kariere je predvsem osebna izkušnja in zato ni možno dati splošnega nasveta kako, kdaj in zakaj menjati karierno usmeritev. Če posameznik ve le, da bi rad spremenil kariero, ne ve pa, v katero smer, strokovnjaki svetujejo, da se posluži kariernega svetovanja oz. coachinga. »Med psihologi še vedno obstaja tendenca, da ocenjujejo sposobnosti ljudi na način, kot da jih ni mogoče razvijati in da so prirojene. Vse, kar s tem naredijo, je, da ljudi pospravijo v predalčke, s katerimi se identificirajo in si tako omejijo rast. Manj je tistih strokovnjakov, ki resnično pomagajo odkrivati skrite potenciale in pravilno svetujejo, kako jih razvijati,« pravi Vida Gostenčnik, univerzitetna diplomirana psihologinja.
Na vaši karierni poti morate biti vztrajni, a prav tako morate znati poiskati tisto mejo med vztrajnostjo in nadležnostjo.
PREBERI SI
Avtor: Jasna Žaler za MojeDelo.com
Kariera
Lastnosti, ki jih mora imeti vsak direktor
Na kakšen način se direktor razlikuje od zaposlenega? Katera lastnost loči direktorja od ostalih? Ali lahko vsak zaposleni postane direktor oz. kaj mora imeti, da bo napredoval in tako profesionalno kot osebnostno rasel? Direktor mora imeti: kredibilnost, kompetentnost in skrb. Ne more si privoščiti, da bi kateri od teh treh delov manjkal, saj služijo kot celota in brez enega ne more uspeti.
