Kdaj in kako začeti iskati zaposlitev
Čeprav pri vseh stvareh najbrž velja, da nikoli ni prepozno, še bolj tokrat velja, da nikoli ni prezgodaj – razmišljati o zaposlitvi in iskati možnosti namreč. Kdor ima navezane stike z zanimivimi organizacijami oz. podjetji in pozna delo, s čimer sam tudi ve, da ga konkretno delovno mesto zanima, ima ogromno prednost pred nekom, ki niti dobro ne ve, kaj bi s samim sabo.
Čeprav pri vseh stvareh najbrž velja, da nikoli ni prepozno, še bolj tokrat velja, da nikoli ni prezgodaj – razmišljati o zaposlitvi in iskati možnosti namreč. Kdor ima navezane stike z zanimivimi organizacijami oz. podjetji in pozna delo, s čimer sam tudi ve, da ga konkretno delovno mesto zanima, ima ogromno prednost pred nekom, ki niti dobro ne ve, kaj bi s samim sabo.
Žal se dandanes, ko v večini primerov diplomirati ni dovolj, kar človek potrebuje za dobro službo, pogosto zgodi, da novopečeni iskalec kmalu doživi hudo razočaranje. Pridno pišete prijave na celo paleto delovnih mest, ki jih najdete v razpisih, dobite pa komaj kakšno vabilo na razgovor. Skušate obdržati optimizem, napišete CV malo drugače, pošljete še 50 prijav – še vedno enako. Nato poslušate kolege, ki se jim dogaja podobno, in v en glas vsi bentite čez delodajalce, ki hočejo vsi že neke delovne izkušnje, vi ste pa vendar pet (šest, sedem…) let pridno študirali, zato niste mogli ob tem še delati. Strinjate se z drugimi, ki vam dopovedujejo, kako gre vse ‘po vezah’, pravi priimek potrebuješ! Da bi pomislili, da je problem v vas?! Seveda ne, saj so vam na faksu štiri leta ponavljali, kako ste slovenska elita, cvet slovenske pameti in kako vas delodajalci željno čakajo, da vas bodo lahko odlično plačali.
Smešno je le, da če vprašate delodajalce, bodo videli problem predvsem na drugi strani: mladi iskalci slabo poznajo praktično delo, še slabše sebe, svoje želje in zmožnosti; drugi kažejo pretirano samozavest brez otipljivih dosežkov oz. imajo previsoka pričakovanja glede začetnih delovnih nalog in/ali osebnega dohodka.
Kaj torej storiti? Formula je precej enostavna – le začnite jo čim prej udejanjati.
Delo ob študiju = zakon!
Najdite delo na področju svojega študija – ne počnite le tistega, kar je najlažje dobiti na servisu (npr. ankete). Zakaj? Četudi ne bo možnosti za zaposlitev v tisti organizaciji, kjer ste delali, imate tako kaj (uporabnega tudi za delodajalca) napisati v svoj življenjepis; lahko ste tako spoznali koga v drugi (podobni ali ne) organizaciji, kjer bo možnost zaposlitve; lahko vas bo nekdo iz organizacije priporočil kolegu v drugem podjetju, kjer ravno iščejo nekoga, kot ste vi; ker imate možnost preizkusiti različna področja dela, ki bi vas zanimala (ekonomist npr. preizkusi komercialo, finance, marketing…); ker je študentsko delo za delodajalca poceni – zagotovo boste našli priložnost, če jo boste iskali.
Študentsko delo je več kot le vir dohodka – kljub štipendiji se splača izkoristiti priložnost. In priznajte, da vas študij ne zaposluje tako zelo, da se ne bi dalo.
Zbiraj informacije! Ponudi se!
Zanimajte se, katere organizacije počnejo kaj na vašem področju, koga zaposlujejo… Poiščite primerna podjetja (imeniki, medmrežje (internet) …), navežite stike z zaposlenimi ali pošljite ponudbo za študentsko delo. Ne bodite prezahtevni glede plačila že na začetku, izrazite raje pripravljenost, da se dokažete.
Tudi vaši kolegi, še bolj pa profesorji, imajo informacije o trgu dela – vprašajte jih o delu in delodajalcih, ki jih poznajo.
Izkaži se vedno, ko je priložnost!
Naj bo to pri študiju, med pogovorom s starejšimi kolegi ali s kom drugim – nikoli ne veste, kdo pozna koga, ki bo iskal primeren kader, zato pokažite svoje interese, če je seveda situacija primerna. Potrudite se na fakulteti, sploh pri najljubših predmetih – delodajalci se večkrat obrnejo na katerega izmed profesorjev, če lahko koga priporoči za določeno delo.
Pri študentskem delu pokažite svoje najboljše sposobnosti, čeprav mogoče ne gre za sanjsko delo. Priporočila so zelo pomembna, pa ne le uradna, saj se veliko ljudi pozna med sabo. Slab vtis v eni vam lahko (tudi brez vaše vednosti) pokvari možnosti zaposlitve v povsem drugi organizaciji.
Res niso vse veze
Čeprav vam bo mnogo (največ neuspešnih) iskalcev zatrjevalo drugače, v ogromno primerih niso »veze in poznanstva« tista, ki odločajo o tem, kdo bo izbran. Lahko vam pomagajo, da delodajalec sploh izve za vas, še vedno pa ga morate prepričati. Delodajalec plača precej denarja agenciji, da najde pravega kandidata, in velikokrat tudi drag oglas, da bi pritegnil kandidate. Želi osebo, ki mu bo prinašala največ koristi, predvsem v smislu produktivnosti – le dokazati morate, da lahko prinesete največ ravno vi.
Praktični (resnični) primer
Kadrovska agencija je razpisala delo za študenta – prodajalca vozil v avtohiši. Izkušnje niso potrebne, le interes za prodajo, avtomobile ter smisel za delo z ljudmi ponujajo kasnejšo redno zaposlitev. Med drugim sta se prijavila D. in M., oba sta bila vabljena na razgovor.
M. je nastopil zelo umirjeno, celo medlo. Ima diplomo, a je doslej delal le malo, dva meseca v skladišču. Na vprašanje, kakšno delo mu ustreza, kaj si želi, odgovori, da ne ve, delal bi kar koli, saj išče službo že več kot eno leto. Razočaran je nad trgom dela, saj ne dobiva veliko vabil na razgovor, da pa mu je jasno, zakaj – vse gre po vezah. Ker pač ne pozna pomembnih ljudi, nima službe. Tudi njegova sestra je že dve leti doma, razlaga, in to iz istega razloga.
D. nasprotno pride optimističen, deluje zelo aktivno in motivirano. Ni še sicer diplomiral, pač pa med drugim že 3 leta preko »študenta« za lokalno podjetje prodaja sesalnike. Ob vprašanju, kaj si želi, pove, da se vidi v prodaji – preden je začel tržiti sesalnike, ni vedel ničesar o komerciali, prizna, da pa mu stvar leži, da ima lepe prodajne uspehe in da je bolj zadovoljen s prodajo kot pa z delom v pisarni, ki ga sicer tudi kdaj opravlja za isto podjetje. Navsezadnje s provizijo tudi bolje zasluži.
Verjetno ni težko uganiti, kdo je bil sprejet. Čeprav je nato avtohiša spremenila načrte in kandidatov sploh ni vabila k sebi, še manj zaposlila, je agencija D.-ju ponudila delo v komerciali pri drugem naročniku in prepričal je tudi njih. Danes ima zaposlitev – v uspešnem podjetju trži talne obloge. Zelo verjetno je M. kljub diplomi še vedno brez službe.
Iskanje zaposlitve zajema več različnih procesov, katere moramo uspešno prestati. Kako to storiti, si preberite v zaposlitvenem priročniku Kako uspešno iskati zaposlitev, ki so ga pripravili strokovnjaki s področja kadrovanja.
PREBERI SI
Avtor: Ekipa MojeDelo.com
