5 lastnosti, ki jih imajo najboljše ekipe na svetu
Podjetje Google je v zadnjih letih opravilo že obilo raziskav in anket ter z namenom boljšega razumevanja ljudi vložilo milijone v vse postopke. V eni od raziskav so v podjetju želeli priti do odgovora, zakaj nekatere ekipe delujejo bolje kot druge, ki za prvimi zaostajajo. Kaj je tisto, kar ene vleče dalje in kaj je razlog za stagniranje drugih?
Je ključ v najboljših individualistih?
Pred končano raziskavo so verjeli, da je močna ekipa tista, ki jo sestavljajo vrhunski zaposleni. Najboljši inženirji v kombinaciji s profesionalnimi poslovneži in doktorji znanosti lahko prinesejo samo dobre rezultate, kajne? Še kako so se motili.
So imela velika in pomembna podjetja prav, ko so poskušala na individualen način povezovati nadrejene in podrejene? Harvardske raziskave so namreč pokazale, da so se skupne aktivnosti direktorjev in zaposlenih, ki vodijo do enotnega cilja, zaradi takšnega mišljenja v praksi razširile za kar 50 odstotkov. Medtem, ko so bili člani delovnih ekip primorani delovati skupaj, se je izboljševala njihova produktivnost in efektivnost, kar se je opazilo tudi pri rasti podjetij.
Googlove raziskave
Abeer Dubey, direktor oddelka analiz ljudi, ki je del kadrovske službe na Googlu, je iskal popolno kombinacijo spretnosti, ozadja, značilnosti super ekip in v raziskavi novačil analitike, psihologe, sociologe, inženirje z namenom, da bi rešil to uganko. Po dveh letih so uspeli pridobiti podatke več kot 180 delovnih ekip, opraviti več kot 200 intervjujev in analizirati dobrih 250 različnih lastnosti ekip, a žal jim kljub velikemu vzorcu ni uspelo priti do pravila, kaj je tisto, kar naredi določen delovni tim sanjski. Med izjavama, kot so »bolje je združiti introvertirane ljudi« in »skupina je bolj efektivna, če so izven službenega časa vsi prijatelji« niso prišli do zaključka, katera od njih je bolj pravilna in primernejša.
Dokler se podjetje Google v Projektu Aristotel ni začelo osredotočati na neopredeljive lastnosti, ki so kmalu začele sestavljati pravo sliko v sestavljanki… Po preučitvi več kot 100 Googlovih ekip so prišli do spoznanja, zakaj nekatere skupine stagnirajo, druge pa se razvijajo v pravi meri. Ali je ključ do uspeha to, da imajo zaposleni enake hobije? Kako pogosto se po službi dobivajo na sproščenih debatah? Ali imajo podobno izobraževalno zaledje? So bili vsi motivirani za delo? Koliko časa skupina preživi skupaj? Ali spolna enakomerna razporeditev zaposlenih vpliva na vzdušje v ekipi? Skupnega vzorca, ki bi se ponavljal pri vseh ekipah, niso pridobili.
Skupinske norme
Tekom nadaljnjih raziskav so se kot ključne pojavljaje t.i. skupinske norme, kot so tradicija, verovanja, obnašanje, nenapisana pravila o tem, kako mora ekipa delovati. Norme lahko ostajajo neizrečene ali so javno objavljene, a bistvo se ne spreminja – njihov vpliv je izredno močan. Tako nekatere ekipe morda bolje funkcionirajo, če se o težavah ne pogovarjajo, druge pa so rade iskrene in stremijo k temu, da pridejo vsakemu problema do dna in ga rešijo skupaj.
Iz izvlečkov analize so izčrpali pet ključnih značilnosti krepkih delovnih ekip, ki se v različnih odstotkih pojavljajo pri različnih skupinah.
1. Zanesljivost
Člani tima vse delovne naloge opravijo v dogovorjenem roku, rezultati pa sovpadajo s pričakovanji tako sodelavcev kot nadrejenih. Na ta način se ustvari obojestransko zaupanje, ki se, kot banalen primer, pojavi ob odhodu enega sodelavca na dopust – gre lahko mirno, saj se zaveda, da bo njegovo delo opravljeno tako, kot je potrebno.
2. Struktura in jasnost
Visoko produktivni timi imajo jasno začrtane cilje in točno opredeljene vloge vsakega posameznika v ekipi. Jasna je ločnica med nadrejenimi in podrejenimi in znana so pravila napredovanja.
3. Pomen
Delovne naloge, ki jih zaposleni opravljajo, predstavljajo določen pomen vsakemu članu ekipe.
4. Vpliv
Skupina verjame, da ima njihovo delo smisel in pozitiven vpliv na javno dobro, zato verjame v to, kar počne.
5. Psihološka varnost
V naši karierni zgodovini smo vsi že kdaj bili na sestankih, kjer smo se počutili negotove in nekompetentne, zato smo raje bili tiho, kot postavljali vprašanja in izražali mnenja ter ideje. Ni prijetno, ko se počutimo del poskusa, ki se odvija pod mikroskopom, med katerim sogovorniki budno spremljajo vsak naš korak.
Predstavljajte si drugačno situacijo. Takšno, v kateri se nihče ne boji tveganj, povejo svoje mnenje in postavljajo vprašanja brez strahu, da bi jih kdorkoli obsojal. Kulturo, v kateri nadrejeni ustvarjajo varno ozračje, kjer se njegovi zaposleni lahko brez slabe vesti sprostijo. To je psihološka varnost.
Rezultati raziskav so kvalitativne narave, ki jih težko natančno izmerimo, a Google je mnenja, da ravno okolje, ki je psihično varno in zanesljivo, zmanjša množičen pojav odpovedi zaposlenih ter zviša raznolikost, produktivnost in, nenazadnje, uspešnost.
Ustvarjanje popolnega tima je veliko bolj subjektivna naloga, kot sprva izgleda in bi si na začetku želeli, a osredotočanje na zgoraj omenjene ključne komponente ekipe je prvi korak do sanjske, uigrane ekipe. Google je tako potrdil rek starega filozofa Aristotela, da končni rezultat presega vsoto posameznih delov.
Anja Damjanović za MojeDelo.com
Kariera
Kako se izogniti podopustniški depresiji?
Kariera
Kako sodelavcu reči »ne«