Diskriminacija na delovnem mestu
Diskriminacija je prepovedana, vendar pa ni vsako neenako obravnavanje tudi diskriminacija. Neenako obravnavanje, ki pomeni diskriminacijo, se nanaša na razlikovanje na podlagi osebnih okoliščin, kot so spol, rasa, barva kože, starost, zdravstveno stanje, invalidnost, versko, politično ali drugo prepričanje, članstvo v sindikatu, nacionalno ali socialno poreklo, družinski status, premoženjsko stanje, spolna usmerjenost in druge.
Če do drugačnega, manj ugodnega obravnavanja prihaja iz katerega drugega razloga in ne zaradi navedenih osebnih okoliščin, ne moremo govoriti o diskriminaciji, kar pa ne pomeni, da je tako ravnanje dovoljeno.
Kdaj gre za diskriminacijo
Za presojo, ali je neko dejanje ali ravnanje diskriminatorno, so potrebni odgovori na naslednja vprašanja:
- Ali je oseba bila, je ali bi lahko bila obravnavana manj ugodno?
- Ali je podana osebna okoliščina, zaradi katere je oseba bila, je ali bi lahko bila obravnavana manj ugodno?
- Ali je podan primerljivi enak ali podoben položaj, v katerem je oseba bila, je ali bi lahko bila obravnavana manj ugodno?
Neposredna in posredna diskriminacija
Diskriminacija je lahko neposredna ali posredna. Neposredna diskriminacija je, če je oseba zaradi katere koli osebne okoliščine bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih položajih obravnavana manj ugodno kot druga oseba. Posredna diskriminacija pa je takrat, če na videz nevtralne določbe, merila ali ravnanje v enakih ali podobnih položajih postavljajo osebo z neko osebno okoliščino v manj ugoden položaj kot druge osebe, razen če te določbe, merila ali ravnanja objektivno upravičujejo legitimni namen in če so sredstva za doseganje cilja primerna in potrebna. Kot diskriminacija štejejo tudi navodila za izvajanje neposredne ali posredne diskriminacije.
Za obravnavo primerov domnevnih kršitev prepovedi diskriminacije deluje pri Uradu za enake možnosti zagovornik oz. zagovornica načela enakosti. Domnevne kršitve se obravnava na podlagi pisne ali ustne pobude, ki je lahko tudi anonimna. Obravnava je neformalna in brezplačna, običajno poteka pisno in se zaključi s pisnim mnenjem glede obstoja kršitve prepovedi diskriminacije. Obenem se kršitelja pozove, da odpravi ugotovljene nepravilnosti in se mu priporoči, kako naj to stori. Če kršitelj ugotovljenih nepravilnosti ne odpravi v skladu s priporočili, se pisno mnenje pošlje pristojni inšpekciji, ki nadalje postopa.
Diskriminacija na delovnem mestu
Na področju dela in zaposlovanja varuje prepoved diskriminacije tako kandidata za zaposlitev kot tudi že zaposlenega delavca v zvezi z delom in prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Nanaša se na okoliščine, kot so spol, vera, invalidnost, starost, članstvo v sindikatih in drugih stanovskih organizacijah, pa tudi na druge osebne okoliščine.
Delodajalec kot zavezanec
Prepoved diskriminacije na delovnem mestu zavezuje delodajalca in velja tako za zasebni kot za javni sektor. Delodajalec je dolžan sam spoštovati prepoved diskriminacije in tudi zagotavljati tako delovno okolje, v katerem bo delavčeva osebnost spoštovana in zaščitena.
Odgovornost v primeru kršitve prepovedi
V primeru kršitve prepovedi diskriminacije je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren, kadar gre za diskriminacijo pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa taka odpoved tudi ni veljavna. Odškodnino delavec terja v pravdi, pri čemer velja, da je delodajalec tisti, ki mora dokazati, da ne gre za diskriminacijo, ampak da različno obravnavanje opravičuje vrsta in narava dela, ter da je različna obravnava objektivno upravičena, ustrezna in potrebna.
V primeru, da ste na delovnem mestu priča ali žrtev katerekoli diskriminacije, ukrepajte in se obrnite na pristojne institucije.
Avtor: Nataša Terzič za MojeDelo.com
Delovno okolje in odnosi
Kariera skozi oči spola: Kako se ženske in moški razlikujejo v poslovnem svetu
Nemalokrat se ženske na vodilnih položajih v poslovnem svetu srečajo z vprašanjem, kako se počutijo kot vodja, kakšna je njihova prednost, kje vidijo slabosti. Tiste, ki ne poznajo dlake na jeziku in jih odlikuje drznost, znajo na to odgovoriti tudi ironično, saj se v moški vlogi še niso preizkusile. Vseeno pa se ženske v sodobnem poslovnem svetu še vedno soočajo z izzivi, ki jih ustvarja spolna neenakost. In čeprav trend žensk v poslovnem svetu zadnja desetletja narašča, je stanje daleč od idealnega.
Delovno okolje in odnosi
Uspešne ženske v slovenski industriji IT
Pripravili smo vam vpogled v karierne možnosti ter težave žensk v industriji IT. Govorili smo s tremi uspešnimi ženskami. Vsaka kraljuje na svojem področju: prva v menedžerskih vodah, druga je zaposlena pri Microsoftu, tretja prihaja iz akademskih sfer. Govorili smo predvsem o vlogi žensk v industriji IT, razlikah med moškimi in ženskami ter posledicah, ki jih te razlike postavljajo karieri žensk ob bok.
