Slovenci si želimo iskrenega pogovora o plači in zadolžitvah
Medtem ko je v svetu vsak tretji kandidat zasut s ponudbami za delo, je pri nas takšnih samo okoli 20 odstotkov, nizke plače pa so v Sloveniji največji razlog za zamenjavo dela, je pokazala raziskava What Job Seekers Wish Employers Knew, ki smo jo pri nas izvedli MojeDelo.com, kot član skupine The Network, in družba Boston Consulting Group (BCG). Gre za največjo svetovno raziskavo, namenjeno raziskovanju preferenc iskalcev zaposlitve pri zaposlovanju. Raziskava ponuja tudi uvid, kako je mogoče talente privabiti v podjetja v času splošnega pomanjkanja kadrov.
Najboljši kandidati zasuti s ponudbami za delo
Delodajalci še vedno čutijo posledice »velikega odstopa« (op. the Big Resignation), ko je v letu 2021 svoja delovna mesta zapustilo rekordno število delavcev. Zavedajo se, da ni enostavno pritegniti najboljšega kadra, ki dobiva ponudbe tako od podjetij iz domače države kot tudi iz tujine. Večina sodelujočih v raziskavi (74 %) prejema večkrat letno ponudbe s kariernimi priložnostmi, 39 % celo vsak mesec. Pri nas je ta delež precej nižji, saj le 20 % anketirancev poroča, da so jih mesečno ali tedensko kontaktirali glede zaposlitvenih priložnosti. Raziskava razkriva, da so najbolj zaželeni kandidati tisti, ki delajo na področju informatike, digitalizacije in prodaje, takoj za njimi pa so tisti v gostinstvu ter transportu in logistiki.
Slovenci manj samozavestni pri pogajanjih
Kar 68 % vseh iskalcev zaposlitve meni, da imajo dobro pogajalsko izhodišče, 69 % kandidatov pa pričakuje nekaj odprtosti za pogajanja o pogojih po prejeti zaposlitveni ponudbi. Slovenci smo v primerjavi s svetovnim povprečjem manj samozavestni, saj le 56 % sodelujočih v raziskavi meni, da imajo dobro pogajalsko izhodišče. Na splošno je samozavest največja med tistimi, ki delajo v financah, podjetništvu in prodaji, najmanjša pa med fizičnimi delavci, neprofitnimi delavci in prostovoljci.
Slabe plače glavni razlog za menjavo službe pri nas
V Sloveniji novo službo aktivno išče le 31 % ljudi, kar je manj, kot svetovno povprečje (42 %). Kadar ne iščejo aktivno, Slovence k razmisleku o novi zaposlitvi najbolj motivirajo priporočila prijateljev. Glavni razlog, zakaj ljudje pri nas iščejo novo službo, je nezadovoljstvo s plačo in ugodnostmi, medtem ko je na svetovni ravni ta razlog šele na četrtem mestu.
40 % anketirancev iz vseh držav navaja še, da iščejo novo službo zaradi višje ali boljše pozicije (v Sloveniji je takih le 2 % manj), 26 % zaradi pomanjkanja priložnosti za karierni napredek (takih je pri nas kar 35 %) in 25 % zaradi želje po drugačnem delu (pri nas 29 %).
V Sloveniji pa kot tretji najpogostejši razlog (29 %) navajajo občutek, da jih na trenutnem delovnem mestu ne cenijo dovolj.
Negativna izkušnja med zaposlitvenim postopkom bi odvrnila polovico kandidatov
Slabe izkušnje kandidata v zaposlitvenem postopku so večja težava, kot se delodajalci zavedajo. 63 % kandidatov (svetovno povprečje 52 %) bi namreč zavrnilo priložnost, če bi imeli negativno izkušnjo med samim postopkom.
Kandidati si želijo, da zaposlitveni postopek poteka gladko in pregledno, da dobijo povratne informacije in imajo iskren pogovor z bodočim delodajalcem, tudi o višini plače in delovnih nalogah. Čeprav številni menijo, da so vrhunske digitalne rešitve pri zaposlovanju privlačne, se le 25 % vseh kandidatov (svetovno povprečje 32 %) počuti udobno na intervjujih, ki jih vodi umetna inteligenca, ali pri pripravi predstavitvenega videoposnetka samih sebe.
MIT ali RESNICA
Najbolj zaželeno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem
Fleksibilni delovni pogoji vključujejo poljuben prihod in odhod v službo, krajši delovni tedni (namesto pet dni po osem ur, na primer štiri dni po deset ur, urejanje službenih zadev tudi izven delovnega časa).
75 % iskalcev zaposlitve na svetovni ravni še vedno želi delati po tradicionalnem petdnevnem delovniku in 54 % si jih želi ohraniti hibridni model dela (kombinacija od doma in na lokaciji podjetja), ki se je uveljavil med pandemijo. V Sloveniji je odstotek tistih, ki si želijo hibridnega modela, nekoliko višji in znaša 62 %.
Kaj lahko nardijo delodajalci?
Plače, dopusti in pravice zaposlitev
Kako se vrniti na zeleno vejo po dopustu?
Naužili ste se nekaj sonca in brezdelja, napolnili svoje baterije, sedaj pa je napočil čas za vrnitev na delo. Je vaša vedrost naenkrat zbledela, ko ste samo pomislili na tono sporočil in zaostankov, ki se jih boste morali lotiti, ko se vrnete nazaj v pisarno? Povratek v delovno rutino po dopustu je težak in tisti občutek sproščenosti, ki vas je navdajal med odsotnostjo, lahko kaj hitro zamenjata stres in tesnoba zaradi vseh opravil, ki sedaj nujno potrebujejo vašo pozornost. V izogib slabi volji po zaključku dopusta in želji, da bi svojo vrnitev na delo izvedli čim bolj »neboleče«, smo za vas spodaj nanizali nekaj učinkovitih prijemov.
Razgovor
Kako se na razgovoru lotiti vprašanja o plači?
Pogovor o plači je običajno precej občutljiv in zapleten del razgovora za zaposlitev. Kako se pravilno lotiti te teme, je cela umetnost, ki mnoge iskalce zaposlitve spravlja v obup. Ena izmed možnih strategij je, da temeljito raziščete podjetje, v katerem se želite zaposliti, hkrati pa razmislite o svojem minimumu. Minimum je številka, ki je za vas še sprejemljiva za opravljanje tega dela.
