Brigita Grbin: »Privilegij je delati v takšni državi, kot je Švica.«
Zgovorna in pozitivna Brigita je v Švici od leta 2014 redno zaposlena kot svetovalka za rekrutacijo in iskanje kadrov (headhunting) v agenciji Swisslinx, ki je specializirano za IT, finančno in farmacevtsko področje. Občuduje švicarsko vzgojo mladih, ki že od rosnih let vanje vliva občutek odgovornosti in samostojnosti, v Sloveniji pa jo je zmotila miselnost, da mora biti zaposleni vedno zgaran in v stanju pripravljenosti.
Brigita, na kratko opiši svoje delovne izkušnje v Sloveniji, za katere misliš, da so ti dale največ znanja in širine.
Delovne izkušnje, ki sem jih pridobila v Sloveniji, so bile v okviru študentskega dela. Preizkusila sem se na različnih področjih, od stikov z javnostjo do dela v kadrovski službi, ki je tudi moje študijsko področje. Težko bi našla paralelo med tem, kar sem počela prej, in kar počnem sedaj v smislu znanja, saj je to, kar počnem sedaj, precej specifično. Definitivno so mi prejšnje izkušnje dale veliko v obliki delovnih navad, smisla za prioritizacijo, naučila sem se komunicirati in spopadati s stresom.
Edina izkušnja, ki bi jo morda izpostavila, ni ravno pozitivna, mi je pa dala trdo kožo. Kot študentka sem delala v agenciji za odnose z javnostmi, kjer so bile delovne ure neverjetno dolge, odgovornosti precejšnje, plačilo pa zelo nizko. Ko sem začela z delom v Švici, mi je trda koža prišla zelo prav in tudi, če je bilo včasih stresno in naporno, se ni moglo primerjati s tem, kar sem že dala čez v domovini.
Si med delom v Sloveniji vedno ciljala na tujino ali je bil to splet okoliščin? Kje si brskala za prostimi delovnimi mesti in s čim te je oglas za delo, ki ga opravljaš zdaj, prepričal, da si si rekla: »To je to – spakiram in grem!«.
Ko sem bila še v Sloveniji, sem vedno sanjala o delu v tujini. Vedno sem si želela nekaj več. Tako sem se prvič tudi odpravila sama na Novo Zelandijo leta 2011, kjer sem spoznala mojega fanta, ki je sicer iz Nemčije. On je kasneje dobil pripravništvo pri podjetju Google v Zürichu, kjer sva sprva preživela nekaj mesecev. Nikoli si nisem mislila, da bom končala v Švici, ko pa sem Zürich obiskala prvič, sem se v mesto zaljubila. Po partnerjevem pripravništvu sva se odločila, da bo Švica najin stalen dom, in tu živiva zdaj že več kot tri leta. Sama sem bila v tistem času ravno v fazi pisanja diplomskega dela in ko sem diplomirala, sem začela z iskanjem redne zaposlitve. Pri iskanju službe sem bila zelo sistematična. Naredila sem seznam podjetij in del, ki bi jih želela opravljati. Spremljala sem lokalne portale s ponudbo del in se vključila v expat skupnost (op. expat – oseba, ki se preseli v drugo državo).
Lagala bi, če bi rekla, da je bilo enostavno. Delo sem sicer našla v roku enega meseca, vendar je bila to zame kar velika preizkušnja. Prvič v življenju sem bila postavljena pred dejstvo, da sem jaz, in samo jaz, odgovorna za moj naslednji korak in mojo prihodnost. V Sloveniji je pogosto tako, da se ti priložnosti kar ponudijo. V času srednje šole in fakultete si z mreženjem ustvarjamo vezi in tako je lažje priti do priložnosti. Včasih niti ne razmišljamo, kaj želimo od življenja, kaj je naslednji korak, le vzamemo, kar se nam ponudi. V tujini ni tako. V večini primerov ne poznaš nikogar. Ne poznaš dobro sistema, vse je novo in res se moraš spraviti iz cone udobja, kar te za vedno spremeni.
Bogate delovne izkušnje imaš tako v Sloveniji, kot v Švici. Bi zato lahko primerjala delovne navade Slovencev in Švicarjev med seboj? Kakšen je način dela v eni in drugi državi? Vem, da je to vse stvar posameznega delodajalca, pa vendar me zanima, če si kje opazila, da bolj »spoštujejo« tebe in tvoje sposobnosti, kot drugje?
Velikokrat sem dobila občutek, da se Slovenci jemljemo preresno. Vedno se mi je tudi zdelo hecno, kako smo obsedeni z nazivi, ki velikokrat po nepotrebnem ustvarjajo pritisk na delovnem mestu. V Sloveniji je skoraj moderno, da si »pregaran« in vedno zaposlen. Ljudje so na službenih e-mailih zvečer in med vikendom, pa ne zato, ker bi morali, temveč zato, ker nadrejeni in sodelavci prikrito ustvarjajo pritisk. Ko sem še delala v Sloveniji, se mi je neprestana pripravljenost zdela norma – tudi, ko delaš kot študent. Ob prihodu v tujino sem opazila, da se to počne le, ko in če se mora, nihče ne pričakuje od tebe, da boš »visel« na službenem e-mailu ob vsaki uri dneva. Zasebno življenje se veliko bolj spoštuje.
Švica je precej edinstvena na področju delovnega okolja. Je ena od najprivlačnejših držav za zaposlene in si lahko privošči najboljšo delovno silo. To so po navadi izobraženi ljudje, zato je raven zaupanja in neodvisnosti v tem primeru razumljivo drugačna. Od zaposlenih se pričakuje veliko, vendar se nanje ne vrši pritiska. In tu se mi zdi, da leži ključna razlika. V naravi Švicarjev je, da vsak zase ve, kaj je njegova odgovornost in dolžnost in vsak skrbno opravlja svoje delo. Ni mikromanagementa, temveč vodstvo in mentorstvo, se pa ljudi po drugi strani hitreje odpušča, če rezultati niso takšni, kot bi morali biti.
V tvojih predhodnih intervjujih si podala mnenje o naši generaciji milenijcev in o težavah, s katerimi se spopadamo med iskanjem službe. Imaš v Švici občutek, da smo mladi iz generacije Y neuslišani ali se ti zdi, da ravno na teh mladih stoji svet?
Dobro vprašanje … Zdi se mi, da morda odgovor leži v tem, kar sem omenila zgoraj. Švicarji se zavedajo svojih odgovornosti in dolžnosti, ker se tega učijo že od mladih nog. Sama živim v bližini vrtca in zjutraj vidim otroke, ki niso starejši od štirih let, pa hodijo sami v vrtec. Starši jih naučijo, kako prečkati cesto in se obnašati v prometu že v rosnih letih. In to je temelj njihove vzgoje – samostojnost in zaupanje v otroke. Mladi so samostojni že zelo zgodaj in tako lahko dosežejo več v primerjavi s sovrstniki v Sloveniji. Tudi šolski sistem je naravnan tako, da se večina otrok usmeri v poklic že zgodaj, razna pripravništva pa opravljajo že s štirinajstim letom. Na splošno se jim nudi veliko priložnosti, da odkrijejo, kaj bi radi počeli v življenju.
Menim, da je Slovenija obtičala v začaranem krogu, starejši ne zaupajo v mlade, mladi ne dobijo priložnosti, da se izkažejo, zato zanje traja dlje, da postanejo funkcionalni člani družbe.
Kje vidiš največ priložnosti za mlade v Švici na področju trga dela in profesionalnega razvoja?
Švica je tradicionalno zelo močno razvita v finančnem in farmacevtskem sektorju, zato je na teh dveh področjih veliko priložnosti. Tu so zelo močne tudi velike svetovalne družbe, kot sta PWC in Deloitte, ki ponujata veliko programov za mlade, ki vstopajo na trg delovne sile.
Vse več je uspešnih start-up podjetij, ki iščejo različne kadre, v večini IT-jevce. Dobre zaposlitvene možnosti so tudi za ljudi s poklicno izobrazbo, medicinske sestre itd.
Kako poteka tvoj delovnik? Ali časovno uspeš kombinirati privatno in poslovno življenje? Imaš dovolj časa za samoaktualizacijo oz. za hobije, ki te osrečujejo?
Moj delovnik je od 8.30 do 17.30 z vključeno eno uro za kosilo. Zdi se mi, da v naši pisarni delamo veliko, a smo dobro kompenzirani za to. Med tednom mi po navadi znese skočiti v fitnes, za hobije pa imam čas med vikendom. Dopusta imam približno 5 tednov na leto, ki ga porabim za potovanja po svetu.
S svojim življenjem tukaj sem zelo zadovoljna, saj imam občutek, da je velik privilegij živeti in delati v državi, kot je Švica. Mislim, da se večina expatov, ki sem jih spoznala tukaj, strinja s tem, saj se vsi zavedamo, kako srečni smo, da je Švica naš dom.
Se ti zdi, da si se v Švici ustalila ali iščeš še boljše pogoje za delo in življenje nekje drugje? Bi rekla, da je Zürich prijazno in varno mesto, v katerem lahko razvijaš svoje potenciale in se ob tem ne počutiš prikrajšano?
Sama vedno rada rečem, da je Švica popoln drugi dom. Domovino vedno nosiš v srcu in z lahkoto spregledaš stvari, ki niso tako popolne, ker je to pač tvoj dom. Ko se enkrat odseliš v tujino, pa te lahko veliko stvari hitro zmoti, a v Švici teh stvari zame praktično ni. Tu vse poteka gladko. Zürich je varno, čisto, moderno mesto. Ni preveliko, ima pa vse, kar lahko najdeš v velikih metropolah. Nočno življenje ni tako pestro, pa tudi na splošno mesto ni ravno dinamično, ampak vse ima svoje prednosti in slabosti.
Kaj bi svetovala vsem mladim, ki še vedno kolebajo, ali se preizkusiti v tujini ali ne? Je Švica pametna izbira?
Vsakemu, ki vsaj malo razmišlja o odhodu v tujino, bi svetovala, naj gre brez omahovanja. Nekaj najbolj čudovitega je, ko se vzameš iz vsakdanjega konteksta in postaviš v novo okolje. Takrat zares spoznaš samega sebe in vidiš, česa si sposoben. Je težka preizkušnja in verjamem, da ni za vse. Konec koncev pa ni boljšega občutka, kot se ozreti na svoje življenje, ki si si ga sam ustvaril po svoji izbiri, v tujini ali pa doma.
Na portalu MojeDelo.com je objavljenih več kot 100 prostih delovnih mest v tujini.
Aktualno
»Tujina je izkušnja, ki bi jo moral doživeti vsak.«
Aktualno
»V Ameriki vsak zase sprejme odgovornost za to, kako bo živel.«