{"id":16845,"date":"2013-04-15T22:00:00","date_gmt":"2013-04-15T22:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/karierni-nasveti\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/"},"modified":"2025-02-14T08:37:30","modified_gmt":"2025-02-14T08:37:30","slug":"podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/","title":{"rendered":"Podrobnej\u0161a predstavitev klju\u010dnih sprememb Zakona o delovnih razmerjih"},"content":{"rendered":"

I.\t<\/span>OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA<\/b><\/h3>\n
Novi Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) je del celovite reforme trga dela, katere namen je vzpostaviti primerno razmerje med ustrezno varnostjo delavcev in mo\u017enostjo u\u010dinkovitej\u0161ega prilagajanja razmeram na trgu. Z zmanj\u0161anjem stro\u0161kov pri zaposlitvah za nedolo\u010den \u010das na eni strani in finan\u010dnimi destimulacijami za uporabo pogodb za dolo\u010den \u010das na drugi strani nova delovna zakonodaja zasleduje enega od bistvenih ciljev reforme – zmanj\u0161anje segmentacije oziroma razdrobljenosti trga dela. Poenostavljajo se postopki v zvezi s sklenitvijo in prenehanjem delovnega razmerja ter zmanj\u0161ujejo administrativne ovire. Nova zakonodaja olaj\u0161uje prehajanje med delovnimi mesti oziroma deli pri delodajalcu in med delodajalci (notranja fleksibilnost in fleksibilnost trga dela). Z namenom prepre\u010devanja zlorab so predvideni ukrepi za zagotavljanje ve\u010dje pravne varnosti vseh zaposlenih. <\/div>\n
<\/div>\n
Trg dela v Republiki Sloveniji po oceni doma\u010dih (Urad RS za makroekonomske odnose in razvoj – UMAR) kot tujih institucij (Evropska Komisija, OECD) na delovnopravnem podro\u010dju zaznamujejo predvsem ugotovitve o nujnosti prilagoditve ureditve polo\u017eaja zaposlenih v rednih zaposlitvah za nedolo\u010den \u010das v odnosu do za\u010dasno oziroma v drugih oblikah zaposlenih delavcev z namenom zmanj\u0161anja segmentacije na trgu dela ter visoki stro\u0161ki dela. Priporo\u010dila, ki so bila na Republiko Slovenijo naslovljena s strani navedenih institucij in mednarodnih organizacij, ki ocenjujejo situacijo dr\u017eav \u010dlanic na podro\u010dju trga dela, se nana\u0161ajo predvsem na potrebo po pove\u010danju pro\u017enosti oziroma prilagoditvi varstva pri pogodbah za nedolo\u010den \u010das s ciljem zmanj\u0161ati razliko v pravicah, ki izhajajo iz delovnih razmerij za dolo\u010den in nedolo\u010den \u010das.<\/div>\n
<\/div>\n
Z zakonom, ki ureja delovna razmerja se na splo\u0161no ureja podro\u010dje individualnih delovnih razmerij, ki se vzpostavljajo na  podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi med delavci in delodajalci. Cilj delovnopravne ureditve tega razmerja je vklju\u010devanje delavcev v delovni proces, zagotavljanje usklajenega poteka tega procesa ter prepre\u010devanje brezposelnosti, pri \u010demer pa je v zakonski ureditvi potrebno upo\u0161tevati pravico delavcev do svobode dela, dostojanstva pri delu ter poudariti varstveno funkcijo pravnega polo\u017eaja delavcev v tem razmerju. Z delovno zakonodajo se v slovenski pravni red vna\u0161ajo zahteve mednarodnih dokumentov (Spremenjene evropske socialne listine in konvencij Mednarodne organizacije dela) ter prena\u0161ajo zahteve direktiv EU, ki zavezujejo dr\u017eave podpisnice oziroma dr\u017eave \u010dlanice v zvezi z zagotavljanjem temeljnih upravi\u010denj delavcev.<\/div>\n
<\/div>\n
Cilji, ki jih zasleduje ZDR-1 in bistvene spremembe, ki jih vsebuje, temeljijo na oceni stanja, usmeritvah iz nacionalnih strate\u0161kih dokumentov Republike Slovenije (Nacionalni reformi program 2012-2013), dokumentov, ki so \u017ee bili sprejeti v okviru socialnega dialoga med socialnimi partnerji (Izhodi\u0161\u010da za socialni sporazum 2012-2016), priporo\u010dil OECD ter Sveta EU in sledijo ugotovitvam analize sodne prakse, strokovnih spoznanj in opozoril v zvezi z izvajanjem zakona. <\/div>\n
ZDR-1 zastavljene cilje uresni\u010duje z naslednjimi ukrepi:<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>poenostavitev postopkov v zvezi s sklenitvijo in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ter zmanj\u0161anje administrativnih ovir,<\/div>\n
–\t<\/span>pove\u010danje fleksibilnosti trga dela in notranje fleksibilnosti,<\/div>\n
–\t<\/span>zmanj\u0161anje stro\u0161kov pri zaposlitvah za dolo\u010den \u010das,<\/div>\n
–\t<\/span>destimulacije za uporabo pogodb za dolo\u010den \u010das,<\/div>\n
–\t<\/span>pove\u010danje pravne varnosti zaposlenih z namenom prepre\u010devanja zlorab.<\/div>\n
<\/div>\n

II.\t<\/span>POENOSTAVITEV POSTOPKOV IN ZMANJ\u0160ANJE ADMINISTRATIVNIH OVIR<\/b><\/h3>\n
Re\u0161itve novega zakona v zvezi s formalnimi obveznostmi delodajalca v postopkih sklepanja in odpovedi pogodb o zaposlitvi bodo prispevale k zmanj\u0161evanju ovir delodajalcem za zaposlovanje za nedolo\u010den \u010das ob hkratnem zagotavljanju ustreznega pravnega varstva delavca kot \u0161ibkej\u0161e stranke v delovnem razmerju. <\/div>\n
<\/div>\n
1.\t<\/span>Sklenitev pogodbe o zaposlitvi<\/b><\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>prijava na prosto delovno mesto <\/div>\n
<\/div>\n
V smislu poenostavitve sklepanja pogodbe o zaposlitvi se skraj\u0161uje rok za prijavo delavca na prosto delo in sicer iz petih na tri dni, medtem ko obveznost objave prostega dela upo\u0161tevaje dolo\u010dbo 49. \u010dlena Ustave RS, v kateri je zapisana ena od \u010dlovekovih pravic oziroma temeljnih svobo\u0161\u010din (pravica do enake dostopnosti do vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji), ostaja. Javna objava prostega dela je mo\u017ena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) in\/ali v sredstvih javnega obve\u0161\u010danja, na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca.   <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>postopek izbire kandidata<\/div>\n
<\/div>\n
Po novem je neizbranemu kandidatu obvestilo o neizbiri mo\u017eno posredovati s pomo\u010djo uporabe informacijske tehnologije – po elektronski poti na elektronski naslov kandidata. <\/div>\n
<\/div>\n
2.\t<\/span>Prenehanje pogodbe o zaposlitvi<\/b><\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>poenostavitev izvedbe zagovora<\/div>\n
<\/div>\n
Re\u0161itve ZDR-1 zadr\u017eujejo pisnost opozarjanja in seznanjanja delavca z o\u010ditanimi kr\u0161itvami v postopkih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, poenostavlja pa se ureditev izvedbe zagovora, na katerem se delavec lahko brani, zagovarja pred o\u010ditanimi kr\u0161itvami, opu\u0161\u010da se tudi zakonsko predpisano obli\u010dnost – pisnost vabljenja na zagovor, vklju\u010dno z doslej predpisanim osebnim vro\u010danjem. Pisna seznanitev je poslej mo\u017ena tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca.  S poenostavitvijo postopka in mo\u017enostjo uporabe informacijske tehnologije v postopkih pisnega obve\u0161\u010danja delavcev bodo odpadle te\u017eave, s katerimi se delodajalci pogosto soo\u010dajo pri odpovedih. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>obve\u0161\u010danje o nameravani odpovedi<\/div>\n
<\/div>\n
Pri poslovnem razlogu se opu\u0161\u010da obveznost predhodnega obve\u0161\u010danja delavcev o nameravani odpovedi v skladu z \u017ee zavzetim stali\u0161\u010dem sodne prakse, da vnaprej\u0161nje obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne more biti bistveni pogoj za samo zakonitost odpovedi. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>obveznost ponujanja druge ustrezne zaposlitve<\/div>\n
<\/div>\n
V postopkih odpovedi iz razloga nesposobnosti in poslovnega razloga se opu\u0161\u010da dosedanja zakonska obveznost delodajalca, da ponuja drugo ustrezno zaposlitev delavcu, hkrati pa novi zakon spodbuja delodajalca k takemu ravnanju, s tem da dolo\u010da posledice za delavca, tako v primerih ko ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za opravljanje drugega dela sprejme, kot tudi v primerih, \u010de ponudbe ne sprejme. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>vsebina odpovedi oziroma sporazuma<\/div>\n
<\/div>\n
V vseh primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi se poenostavlja zakonska opredelitev obrazlo\u017eitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega pa novi zakon izrecno dolo\u010da, da opustitev obvestila o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ne vpliva na veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>vro\u010danje odpovedi pogodbe o zaposlitvi,<\/div>\n
<\/div>\n
Zaradi \u0161tevilnih te\u017eav pri vro\u010danju se po novem sama pravila vro\u010danja dolo\u010dajo v ZDR-1. Smiselna uporaba pravil pravdnega postopka pa ostaja za tista vpra\u0161anja vro\u010danja, ki jih ta zakon ne ureja (npr. vrnitev v prej\u0161nje stanje, vro\u010danje po poobla\u0161\u010deni fizi\u010dni ali pravni osebi). Pravila vro\u010danja v ZDR-1 se omejujejo le na vro\u010danje odpovedi pogodbe o zaposlitvi pogodbenim strankam. \u0160e vedno obstaja pravilo vro\u010danja odpovedi v prostorih delodajalca. \u010ce to ni mo\u017eno, se odpoved pogodbe o zaposlitvi vro\u010da s priporo\u010deno po\u0161iljko s povratnico, v posebej dolo\u010denih primerih pa se vro\u010ditev lahko opravi tudi z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>zadr\u017eanje u\u010dinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi <\/div>\n
<\/div>\n
Po novem je mo\u017enost zadr\u017eanja u\u010dinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi negativnega mnenja predstavnikov delavcev omejena le na te delavce.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>vklju\u010ditev v ukrepe ZRSZ v \u010dasu odpovednega roka<\/div>\n
<\/div>\n
Z reformo trga dela je omogo\u010deno vklju\u010devanje delavcev v ustrezne ukrepe na trgu dela \u017ee v \u010dasu odpovednega roka. Delodajalec mora delavcu omogo\u010diti odsotnost z dela najmanj en dan na teden, da se v \u010dasu odpovednega roka odziva na pozive ZRSZ glede informiranja in usposabljanja ter udele\u017euje morebitnih zaposlitvenih razgovorov. Ta re\u0161itev bo skupaj z dol\u017enostjo delodajalca, da \u017ee ob za\u010detku teka odpovednega roka obvesti ZRSZ o odpovedi pogodbe o zaposlitvi (\u010de mu ne ponudi druge ustrezne zaposlitve), in dol\u017enostjo prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve omogo\u010dila takoj\u0161nje vklju\u010devanje delavcev v odpovednem roku v aktivnosti, ki jim lahko omogo\u010dijo zaposlitev, pridobivanje novih znanj in kompetenc, ki so za delodajalce bolj zanimive in vplivala na bolj\u0161o motivacijo delavcev za \u010dimprej\u0161njo ponovno vklju\u010ditev na trg dela. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>prese\u017eni delavci<\/div>\n
<\/div>\n
Ob upo\u0161tevanju Direktive 98\/59\/ES z dne 20. julija 1998 o pribli\u017eevanju zakonodaje dr\u017eav \u010dlanic v zvezi s kolektivnimi odpusti je poenostavljena definicija kolektivnih prese\u017ekov. Poleg tega ZDR-1 dolo\u010da, da mora delodajalec prioritetno upo\u0161tevati kriterije iz kolektivne pogodbe, v soglasju s sindikatom pa ima mo\u017enost oblikovati lastne kriterije. ZDR-1 obenem ukinja institut prednostne pravice do zaposlitve, saj je zagotavljanje te pravice le v primeru kolektivnih odpustov sporno z vidika enake obravnave delavcev, poleg tega je v praksi te\u017eko izvedljiva. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>varstvo posebnih kategorij<\/div>\n
<\/div>\n
Zvi\u0161uje se starost delavcev, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo pred odpovedjo, in sicer ureditev v ZDR-1 sledi dvigu starosti, ki jo za upokojitev predvideva pokojninska zakonodaja. Posebno varstvo pred odpovedjo u\u017eivajo delavci, ki izpolnjujejo pogoj starosti 58 let oziroma delavci, ki sicer pogoja starosti ne izpolnjujejo, jim pa do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka pet let ali manj. S ciljem pove\u010dati mo\u017enosti zaposlitve starej\u0161ih delavcev, se varstvo pred odpovedjo ni zagotovljeno delavcem, ki ob sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi \u017ee izpolnjujejo pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Varstva pa ne izgubijo delavci, ki sklenejo novo pogodbo o zaposlitvi na podlagi odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri istem oziroma drugem delodajalcu.<\/div>\n
 <\/div>\n
V prehodnem obdobju je dolo\u010deno postopno zvi\u0161evanje starosti, ob kateri delavci pridobijo status varovane kategorije, ki jim v skladu z zakonom zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo. V prehodnem obdobju u\u017eivajo posebno varstvo delavci, ki so starej\u0161i od: <\/div>\n
<\/div>\n
LETO\t<\/span>2013\t<\/span>2014\t<\/span>2015\t<\/span>2016\t<\/span>2017<\/div>\n
\u017denske\t<\/span>54,3 let\t<\/span>55 let\t<\/span>56 let\t<\/span>57 let\t<\/span>58 let<\/div>\n
Mo\u0161ki\t<\/span>55 let\t<\/span>55 let\t<\/span>56 let\t<\/span>57 let\t<\/span>58 let<\/div>\n
<\/div>\n
Novi zakon omejuje \u010das dojenja, ki upravi\u010duje delavko do posebnega varstva pred odpovedjo do enega leta otrokove starosti.  <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>odpoved v \u010dasu poskusnega dela<\/div>\n
<\/div>\n
ZDR-1 daje delodajalcu mo\u017enost, da \u017ee v \u010dasu trajanja poskusnega dela (in ne le ob poteku) redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspe\u0161no opravljenega poskusnega dela s sedemdnevnim odpovednim rokom.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>denarno povra\u010dilo namesto reintegracije<\/div>\n
<\/div>\n
Po novem lahko delovno sodi\u0161\u010de ne zgolj na predlog delavca, ampak tudi na predlog delodajalca, odlo\u010di o denarnem povra\u010dilu namesto reintegracije (vrnitve na delo) po ugotovitvi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoli\u0161\u010dine in interes pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo ve\u010d mogo\u010de. <\/div>\n
<\/div>\n
3.\t<\/span>Zmanj\u0161anje administrativnih ovir <\/b><\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>obve\u0161\u010danje delavcev <\/div>\n
<\/div>\n
Ob upo\u0161tevanju Direktive 2002\/14\/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o dolo\u010ditvi splo\u0161nega okvira za obve\u0161\u010danje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti ZDR-1 celovito ureja obve\u0161\u010danje neizbranega kandidata, posameznega delavca, skupine ali vseh delavcev oziroma sindikata, pri \u010demer za vsak posamezni primer posebej dolo\u010da na\u010din obve\u0161\u010danja in mo\u017enost uporabe informacijske tehnologije.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>poenostavitev obveznosti delodajalca v zvezi s sklepanjem in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi<\/div>\n
<\/div>\n
K zmanj\u0161anju administrativnih ovir prav gotovo prispevajo tudi zgoraj opisane poenostavitve postopkov sklepanja in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>ukinitev soglasja za no\u010dna dela \u017eensk<\/div>\n
<\/div>\n
Z dnem uveljavitve novega zakona soglasja za no\u010dna dela \u017eensk, kot posledica prenehanja veljavnosti Konvencije Mednarodne organizacije dela \u0161t. 89 o no\u010dnem delu \u017eensk, zaposlenih v industriji, ne bodo ve\u010d potrebna. Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope je na podlagi poro\u010dila Republike Slovenije o izvajanju Evropske socialne listine leta 2008 sprejel negativne zaklju\u010dke glede situacije na tem podro\u010dju. Odbor ugotavlja, da so pogoji preve\u010d omejujo\u010di in pomenijo diskriminacijo ter niso v skladu z 20. \u010dlenom spremenjenje Evropske socialne listine. Nadalje so tudi institucije EU (Evropska Komisija in Sodi\u0161\u010de EU) spoznale ureditev, ki za no\u010dno delo \u017eensk v industriji in gradbeni\u0161tvu predpisuje dodatne pogoje, kot diskriminatorno glede na spol. Iz tega razloga so vse dr\u017eave \u010dlanice EU, ki so konvencijo ratificirale, to tudi \u017ee odpovedale (z izjemo Romunije). <\/div>\n
<\/div>\n
Z uveljavitvijo novega zakona se ustavijo \u017ee za\u010deti postopki za izdajo soglasja. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>poenostavitve disciplinskega postopka<\/div>\n
<\/div>\n
Nova ureditev predvideva poenostavitev zagovora v okviru disciplinskega postopka, delavec bo imel odslej mo\u017enost, da se o o\u010ditanih kr\u0161itvah, s katerimi ga je seznanil delodajalec, izjavi. Poenostavljajo se tudi formalne zahteve v zvezi z odlo\u010ditvijo o disciplinski odgovornosti<\/div>\n
<\/div>\n

III.\t<\/span>POVE\u010cANJE FLEKSIBILNOSTI<\/h3>\n
ZDR-1 poleg ukrepov, ki se nana\u0161ajo na sklepanje in odpoved pogodbe o zaposlitvi, predvideva tudi druge ukrepe, ki bodo pomembno vplivali tako na zunanjo fleksibilnost – fleksibilnost trga dela kot tudi na notranjo fleksibilnost – fleksibilnost pri delodajalcu.<\/div>\n
<\/div>\n
1.\t<\/span>Fleksibilnost trga dela<\/b><\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>dodatni razlog za sklenitev pogodbe za dolo\u010den \u010das<\/div>\n
<\/div>\n
Z novim zakonom se dolo\u010da nov primer sklenitve pogodbe o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das in sicer se omogo\u010da sklenitev pogodbe za \u010das predaje dela. Na ta na\u010din se sledi potrebam v praksi oziroma opozorilom, da \u010das predaje poslov (npr. po vrnitvi delavca, ki je bil nadome\u0161\u010den) ni pravno urejen. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za \u010das predaje poslov, je \u010dasovno omejena na najve\u010d en mesec.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>pogodba o zaposlitvi z edinim lastnikom enoosebne dru\u017ebe<\/div>\n
<\/div>\n
Novost ZDR-1 predstavlja mo\u017enost, da lahko tudi edini lastnik enoosebne dru\u017ebe sklene pogodbo o zaposlitvi. Glede na to, da se po novem v tem primeru \u0161teje, da gre za delovno razmerje, se bodo navedene osebe lahko vklju\u010dile v sisteme socialnih zavarovanj kot zaposlene osebe. <\/div>\n
<\/div>\n
2.\t<\/span>Notranja fleksibilnost<\/b><\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>mo\u017enost opravljanja drugega dela<\/div>\n
<\/div>\n
Z ZDR-1 se podrobneje ureja mo\u017enost, ko se delavcem lahko v \u010dasu trajanja delovnega razmerja nalo\u017ei tudi opravljanje drugega dela, \u010de ta mo\u017enost ni druga\u010de urejena s posebnim zakonom ali s kolektivno pogodbo. Zakon dolo\u010da primere (z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa) in pogoje (ustreznost drugega dela, \u010dasovna omejitev na tri mesece, zadr\u017eanje ugodnej\u0161ega pla\u010dila za delo), ko je tak\u0161no obveznost mo\u017eno pisno odrediti delavcu. Dodatno ZDR-1 manj\u0161im delodajalcem omogo\u010da ve\u010djo notranjo fleksibilnost, saj lahko delavcem za\u010dasno odrejajo tudi primerno delo. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>konkuren\u010dna klavzula<\/div>\n
<\/div>\n
Z namenom izena\u010devanja pogojev zaposlitve za dolo\u010den oziroma za nedolo\u010den \u010das ZDR-1 na novo dolo\u010da mo\u017enost dogovarjanja o konkuren\u010dni klavzuli tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das z vodilnim delavcem, pri tem pa mo\u017enost tovrstnega dogovora \u010dasovno omejuje na dve leti. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>institut za\u010dasnega \u010dakanja na delo<\/div>\n
<\/div>\n
Novi zakon uvaja institut \u00bbza\u010dasnega \u010dakanja na delo\u00ab, pri \u010demer se za razliko od veljavne sistemske ureditve, po kateri je delavec, ki mu delodajalec ne more zagotavljati dela, upravi\u010den do 100 odstotkov nadomestila pla\u010de, nadomestilo pla\u010de zni\u017euje na 80 odstotkov osnove. Namen napotitve delavca na \u010dakanje na delo doma je ohranitev zaposlitve delavca, kar zakon tudi izrecno poudarja. Delodajalec lahko pisno napoti delavca na \u010dakanje na delo doma najdalj za \u0161est mesecev v posameznem koledarskem letu, kar pomeni, da so mo\u017ene kraj\u0161e napotitve, ki se se\u0161tevajo in ne smejo prekora\u010diti \u0161estih mesecev v koledarskem letu, lahko pa delodajalec napoti delavca na \u010dakanje na delo doma v nepretrganem trajanju v okviru navedene \u010dasovne omejitve. V zakonu je izrecno poudarjena dol\u017enost izobra\u017eevanja delavca tudi v \u010dasu \u010dakanja na delo doma s pravico do povra\u010dila stro\u0161kov v zvezi z delom.<\/div>\n
<\/div>\n

IV.\t<\/span>ZMANJ\u0160ANJE STRO\u0160KOV PRI ZAPOSLITVAH ZA NEDOLO\u010cEN \u010cAS<\/h3>\n
–\t<\/span>kraj\u0161i odpovedni roki<\/div>\n
<\/div>\n
Najdalj\u0161i odpovedni rok pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti se s 120 skraj\u0161uje na 60 dni. Dalj\u0161i odpovedni rok (80 dni) velja le v primeru, ko je delavec pri delodajalcu izpolnil 25 let zaposlitve in v kolikor ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti dolo\u010den druga\u010den odpovedni rok (vendar ne kraj\u0161i kot 60 dni). Za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga se odpovedni rok skraj\u0161uje iz enega meseca na 15 dni. <\/div>\n
<\/div>\n
\u010cAS TRAJANJA ZAPOSLITVE\t<\/span>1. leto\t<\/span>2. leto\t<\/span>3. leto\t<\/span>5. leto\t<\/span>10. leto\t<\/span>15. leto\t<\/span>17. leto\t<\/span>20. leto\t<\/span>25. leto\t<\/span>26. leto<\/div>\n
ODPOVEDNI ROK (poslovni razlog in razlog nesposobnosti)\t<\/span>15 dni\t<\/span>30 dni\t<\/span>32 dni\t<\/span>36 dni\t<\/span>46 dni\t<\/span>56 dni\t<\/span>60 dni\t<\/span>60 dni\t<\/span>60 dni\t<\/span>80 dni<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>povra\u010dilo nadomestila pla\u010de v \u010dasu odpovednega roka za \u010das vklju\u010ditve v storitve ZRSZ<\/div>\n
<\/div>\n
Za \u010das odsotnosti z dela, ko je delavec v \u010dasu odpovednega roka enkrat na teden vklju\u010den v ustrezne ukrepe na podro\u010dju trga dela, delodajalcu ZRSZ kot nadomestilo stro\u0161ka delav\u010deve bruto pla\u010de, ki jo je delodajalec izpla\u010dal delavcu za dneve njegove odsotnosti z dela, povrne 70 odstotkov osnove v skladu z ZDR-1.<\/div>\n
  <\/div>\n
–\t<\/span>zmanj\u0161anje vi\u0161ine odpravnine v primeru odpovedi o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti<\/div>\n
<\/div>\n
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti pripada delavcu odpravnina v vi\u0161ini 1\/5 osnove za zaposlitev od enega do desetih let, 1\/4 osnove za zaposlitev od deset do dvajset let, 1\/3 osnove za ve\u010d kot dvajset let zaposlitve pri delodajalcu. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>pravica do odpravnine ob upokojitvi<\/div>\n
<\/div>\n
Zakon kot pogoj za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi na novo dolo\u010da, da pravica delavcu pripada, \u010de je delavec pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let ter daje mo\u017enost druga\u010dnega urejanja pravice s kolektivno pogodbo dejavnosti (glede dolo\u010ditve pogojev za pridobitev pravice in glede vi\u0161ine). <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>pravica do \u00bbpove\u010danih\u00ab stro\u0161kov za prevoz na delo in z dela <\/div>\n
<\/div>\n
Z zakonom se dodatno ureja vpra\u0161anje glede povra\u010dila stro\u0161kov za prevoz na delo in z dela, ko se ti naknadno pove\u010dajo iz razlogov na strani delavca. V teh primerih ima delavec pravico do povra\u010dila pove\u010danih stro\u0161kov, \u010de je tako dolo\u010deno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma \u010de se tako sporazume z delodajalcem.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>institut za\u010dasnega \u010dakanja na delo<\/div>\n
<\/div>\n
V \u010dasu za\u010dasnega \u010dakanja na delo je delodajalec delavcu, za razliko od veljavne sistemske ureditve, po kateri je delavec, ki mu delodajalec ne more zagotavljati dela, upravi\u010den do 100 odstotkov nadomestila pla\u010de, dol\u017ean izpla\u010dati nadomestilo v vi\u0161ini 80 odstotkov osnove. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>dodatek za delovno dobo<\/div>\n
<\/div>\n
Novi zakon ohranja dodatek za delovno dobo kot obvezno sestavino pla\u010de. Zakon dolo\u010da pravico, medtem ko so pogoji za pridobitev te pravice in sama vi\u0161ina dolo\u010deni v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. S prehodno dolo\u010dbo se delavcem, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo najmanj v vi\u0161ini 0,5 odstotka od osnovne pla\u010de za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranja tak dodatek, razen \u010de ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti dolo\u010deno druga\u010de.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>uveljavitev na\u010dela sorazmernosti pri izrabi letnega dopusta in regresu za letni dopust<\/div>\n
<\/div>\n
ZDR-1 dosledno uveljavlja na\u010delo sorazmernosti pri odmeri letnega dopusta. V skladu z novo ureditvijo ima tako delavec v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen. Pri tem ni pomembno, ali je zaposlen pri enem delodajalcu ali je brez prekinitve zaposlen pri ve\u010d delodajalcih. Delavec, ki ni zaposlen v celotnem koledarskem letu in zato ne izpolni pogoja za pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta, pridobi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta. Sorazmerni del letnega dopusta se mu odmeri glede na trajanje zaposlitve v posameznem koledarskem letu, in sicer na na\u010din, da pridobi pri posameznem delodajalcu 1\/12 letnega dopusta za vsak mesec trajanja delovnega razmerja.<\/div>\n
<\/div>\n
Enako kot se na\u010delo sorazmernosti uveljavlja pri izrabi letnega dopusta, velja tudi za regres za letni dopust.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>\u010dasovna omejitev odmora za dojenje<\/div>\n
<\/div>\n
Z novim zakonom se pravica delavke, ki doji otroka in dela s polnim delovnim \u010dasom, do odmora za dojenje najmanj eno uro dnevno, \u010dasovno omejuje do 18 mesecev otrokove starosti. V veljavnem zakonu je pravica zagotovljena brez \u010dasovne omejitve. Omejitev varstva in zagotavljanje odmora za dojenje, vezano na 18 mesecev otrokove starosti, je primerljivo z ureditvami v drugih dr\u017eavah \u010dlanicah EU in ustreza strokovnim spoznanjem in priporo\u010dilom v zvezi z dojenjem.<\/div>\n
<\/div>\n

V.\t<\/span>DESTIMULACIJE ZA UPORABO POGODB ZA DOLO\u010cEN \u010cAS<\/h3>\n
–\t<\/span>prepre\u010devanje veri\u017eenja pogodb  o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das<\/div>\n
<\/div>\n
Zakon omejuje sklepanje pogodb o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das, s tem ko prepre\u010duje sklenitev ene ali ve\u010d zaporednih pogodb o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das za isto delo, katerih neprekinjen \u010das trajanja bi bil dalj\u0161i kot dve leti (razen v izrecno dolo\u010denih primerih). Pogodba o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das iz razloga primopredaje dela pa lahko traja najve\u010d en mesec. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>uvedba pravice do odpravnine  ob izteku pogodbe o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das<\/div>\n
<\/div>\n
S ciljem zmanj\u0161anja dualizma oziroma segmentacije na trgu dela je kot nova re\u0161itev predlagana dolo\u010ditev pravice do odpravnine tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das. Na drugi strani pa odsotnost te obveznosti v primeru prehoda na pogodbo za nedolo\u010den \u010das predstavlja spodbudo za sklepanje pogodb za nedolo\u010den \u010das.<\/div>\n
<\/div>\n
V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das, ki je sklenjena za eno leto ali za kraj\u0161e obdobje od enega leta zakon dolo\u010da pravico do odpravnine v vi\u0161ini 1\/5 povpre\u010dne mese\u010dne pla\u010de delavca za polni delovni \u010das iz zadnjih treh mesecev dela oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je trajala ve\u010d kot eno leto, pa ima delavec pravico do odpravnine za prvo leto zaposlitve (1\/5 povpre\u010dne mese\u010dne pla\u010de) in sorazmerni del odpravnine glede na trajanje zaposlitve (1\/12 od 1\/5 za vsak mesec dela).<\/div>\n
<\/div>\n
V primeru nepretrganega nadaljevanja z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das delavcu pripada odpravnina za ves \u010das zaposlitve za dolo\u010den \u010das ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das pri tem delodajalcu.<\/div>\n
<\/div>\n
Pravica do odpravnine ne pripada delavcu v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das, \u010de gre za nadome\u0161\u010danje za\u010dasno odsotnega delavca ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>opravi\u010denost od pla\u010devanja prispevka delodajalca za primer brezposelnosti<\/div>\n
<\/div>\n
Kot prispevek k zmanj\u0161evanju segmentacije na trgu dela je po novem dolo\u010dena oprostitev od pla\u010devanja prispevka delodajalca za primer brezposelnosti v prvih dveh letih zaposlitve za nedolo\u010den \u010das, na drugi strani je znesek tega prispevka v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das dolo\u010den v vi\u0161ini petkratnika obi\u010dajnega prispevka. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>kvota za agencijsko delo pri uporabniku<\/div>\n
<\/div>\n
Z zakonom se dolo\u010da, da \u0161tevilo napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov \u0161tevila zaposlenih (osnovo predstavljajo vsi zaposleni – tako zaposleni za nedolo\u010den kot dolo\u010den \u010das), v to kvoto pa se ne \u0161tejejo delavci, ki so pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaposleni za nedolo\u010den \u010das. <\/div>\n
<\/div>\n

VI.\t<\/span>POVE\u010cANJE PRAVNE VARNOSTI ZAPOSLENIH Z NAMENOM PREPRE\u010cEVANJA ZLORAB<\/h3>\n
Namen nove delovne zakonodaje je zagotoviti tudi ve\u010djo varnost zaposlenih predvsem na podro\u010djih, na katerih je v preteklosti zaradi nezadostnega varstva prihajalo do zlorab ali se je nezadostno varstvo izkazalo kako druga\u010de.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>navedba razloga za zaposlitev za dolo\u010den \u010das<\/div>\n
<\/div>\n
Z namenom prepre\u010devanja nezakonite uporabe pogodb o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das in izbolj\u0161anja mo\u017enosti nadzora nad upravi\u010denostjo njihove uporabe se dolo\u010da obveznost, da se v pogodbo o zaposlitvi, ki je sklenjena za dolo\u010den \u010das, navede razlog za zaposlitev za dolo\u010den \u010das.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>pravica do odpravnine tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das<\/div>\n
<\/div>\n
S ciljem zmanj\u0161anja dualizma oziroma segmentacije na trgu dela se uvaja pravica do odpravnine tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za dolo\u010den \u010das. Ta hkrati predstavlja spodbudo delodajalcem za prehod na zaposlitve za nedolo\u010den \u010das, saj v tem primeru odpravnine niso dol\u017eni izpla\u010dati.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>omejitev \u0161tevila napotenih (agencijskih) delavcev in odgovornost uporabnika<\/div>\n
ZDR-1 dolo\u010da zgornjo omejitev \u0161tevila napotenih (agencijskih) delavcev, ki so zaposleni pri delodajalcu za zagotavljanje dela in opravljajo za\u010dasno delo pri uporabniku. Dodatno je dolo\u010dena odgovornost uporabnika, ki je subsidiarno odgovoren za izpla\u010dilo pla\u010d in drugih prejemkov.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>u\u010dinkovitej\u0161e varstvo pravic v primerih prenosa podjetja ali dela podjetja na delodajalca prevzemnika<\/div>\n
<\/div>\n
V smislu prepre\u010devanja zlorab v praksi glede ustanavljanja \u00bbslamnatih podjetij\u00ab je s spremembami zagotovljeno u\u010dinkovitej\u0161e varstvo pravic v primerih prenosa podjetja ali dela podjetja na delodajalca prevzemnika. Z novim zakonom se uveljavlja solidarna odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve, in sicer v primerih, ko prenosnik v zadostni meri lahko vpliva oziroma bi lahko vplival na poslovne odlo\u010ditve prevzemnika. V primeru, ko delodajalec prenosnik ni prete\u017eni lastnik prevzemnika, ko torej ne more vplivati na poslovne odlo\u010ditve prevzemnika, pa se uveljavlja subsidiarna odgovornost prenosnika. Poleg tega zakon dolo\u010da, da se pri vseh pravicah, vezanih na delovno dobo, upo\u0161teva delovna doba pri obeh delodajalcih. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>pravica do odpravnine v primeru neuspe\u0161no opravljenega poskusnega dela<\/div>\n
<\/div>\n
Zakon na novo dolo\u010da pravico do odpravnine v primeru neuspe\u0161no opravljenega poskusnega dela \u2013 ta pravica se nana\u0161a na primere poskusnega dela na drugem delu pri istem delodajalcu, ko gre za dalj\u0161o dobo zaposlitve.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>povra\u010dilo stro\u0161kov volonterskemu pripravniku<\/div>\n
<\/div>\n
Zakon na novo dolo\u010da pravico volonterskega pripravnika do povra\u010dila stro\u0161kov z zvezi z delom (prevoz na delo in z dela, stro\u0161ki prehrane).<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca<\/div>\n
<\/div>\n
Zakon vzpostavlja novo pravno podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, ko delodajalec tri mesece zapored za delavca ni pla\u010dal prispevkov za socialno varnost.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>pisni obra\u010dun pla\u010de – verodostojna listina<\/div>\n
<\/div>\n
V primerih, ko delodajalec delavcu ne bo izpla\u010dal pla\u010de ali drugih prejemkov, bo lahko delavec vlo\u017eil predlog za izvr\u0161bo in zahteval izvr\u0161bo pri pristojnem sodi\u0161\u010du, saj zakon opredeljuje pisni obra\u010dun pla\u010de za verodostojno listino.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>mo\u017enost delavca, da izpla\u010dilo nadomestila pla\u010de sam uveljavi pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)<\/div>\n
<\/div>\n
Za primere, ko bi delodajalec moral delavcu izpla\u010dati nadomestilo pla\u010de v breme zdravstvenega zavarovanja, pa tega ne stori, daje zakon delavcu mo\u017enost, da izpla\u010dilo nadomestila pla\u010de sam uveljavi pri ZZZS.<\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>povra\u010dila stro\u0161kov v zvezi z izobra\u017eevanjem<\/div>\n
<\/div>\n
Z zakonom se jasneje dolo\u010da dol\u017enost delodajalca, da v primeru, ko delavca napoti na izobra\u017eevanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, ti stro\u0161ki bremenijo delodajalca. <\/div>\n
<\/div>\n
–\t<\/span>varstvo ekonomsko odvisnih oseb<\/div>\n
<\/div>\n
Z ZDR-1 se do ureditve v posebnem zakonu delovnopravna za\u0161\u010dita \u0161iri tudi na ekonomsko odvisne osebe. Namen nove ureditve je, da se osebi, ki dela v odvisnem ekonomskem razmerju, dokler to razmerje \u0161e traja, zagotovi mo\u017enost, da od naro\u010dnika zahteva omejeno delovnopravno varstvo.<\/div>\n
<\/div><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Novi Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) je del celovite reforme trga dela, katere namen je vzpostaviti primerno razmerje med ustrezno varnostjo delavcev in mo\u017enostjo u\u010dinkovitej\u0161ega prilagajanja razmeram na trgu. Z zmanj\u0161anjem stro\u0161kov pri zaposlitvah za nedolo\u010den \u010das na eni strani in finan\u010dnimi destimulacijami za uporabo pogodb za dolo\u010den \u010das na drugi strani nova delovna zakonodaja zasleduje enega od bistvenih ciljev reforme – zmanj\u0161anje segmentacije oziroma razdrobljenosti trga dela. Poenostavljajo se postopki v zvezi s sklenitvijo in prenehanjem delovnega razmerja ter zmanj\u0161ujejo administrativne ovire. Nova zakonodaja olaj\u0161uje prehajanje med delovnimi mesti oziroma deli pri delodajalcu in med delodajalci (notranja fleksibilnost in fleksibilnost trga dela). Z namenom prepre\u010devanja zlorab so predvideni ukrepi za zagotavljanje ve\u010dje pravne varnosti vseh zaposlenih. <\/b><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":14325,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-16845","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-uncategorized"],"acf":[],"yoast_head":"Podrobnej\u0161a predstavitev klju\u010dnih sprememb Zakona o delovnih razmerjih - Moje Delo<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Podrobnej\u0161a predstavitev klju\u010dnih sprememb Zakona o delovnih razmerjih - Moje Delo\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Novi Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) je del celovite reforme trga dela, katere namen je vzpostaviti primerno razmerje med ustrezno varnostjo delavcev in mo\u017enostjo u\u010dinkovitej\u0161ega prilagajanja razmeram na trgu. Z zmanj\u0161anjem stro\u0161kov pri zaposlitvah za nedolo\u010den \u010das na eni strani in finan\u010dnimi destimulacijami za uporabo pogodb za dolo\u010den \u010das na drugi strani nova delovna zakonodaja zasleduje enega od bistvenih ciljev reforme - zmanj\u0161anje segmentacije oziroma razdrobljenosti trga dela. Poenostavljajo se postopki v zvezi s sklenitvijo in prenehanjem delovnega razmerja ter zmanj\u0161ujejo administrativne ovire. Nova zakonodaja olaj\u0161uje prehajanje med delovnimi mesti oziroma deli pri delodajalcu in med delodajalci (notranja fleksibilnost in fleksibilnost trga dela). Z namenom prepre\u010devanja zlorab so predvideni ukrepi za zagotavljanje ve\u010dje pravne varnosti vseh zaposlenih. \" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Moje Delo\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2013-04-15T22:00:00+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2025-02-14T08:37:30+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/e72f43cbec364adc8ad7a0c645a12ba3.jpeg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"280\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"210\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"mojedelo-admin\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"mojedelo-admin\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"1 minute\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/\",\"url\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/\",\"name\":\"Podrobnej\u0161a predstavitev klju\u010dnih sprememb Zakona o delovnih razmerjih - Moje Delo\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/e72f43cbec364adc8ad7a0c645a12ba3.jpeg\",\"datePublished\":\"2013-04-15T22:00:00+00:00\",\"dateModified\":\"2025-02-14T08:37:30+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/#\/schema\/person\/fccaa238c4079c5a5caa8845c6e83e4e\"},\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/e72f43cbec364adc8ad7a0c645a12ba3.jpeg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/e72f43cbec364adc8ad7a0c645a12ba3.jpeg\",\"width\":280,\"height\":210},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/#website\",\"url\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/\",\"name\":\"Moje Delo\",\"description\":\"\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/#\/schema\/person\/fccaa238c4079c5a5caa8845c6e83e4e\",\"name\":\"mojedelo-admin\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/#\/schema\/person\/image\/\",\"url\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/28e4d72cbb9f5033fa477633317e075ff939ac1b51a968b007b78dc0063ec0ab?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/28e4d72cbb9f5033fa477633317e075ff939ac1b51a968b007b78dc0063ec0ab?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"mojedelo-admin\"},\"sameAs\":[\"http:\/\/cms.mojedelo.com\"],\"url\":\"https:\/\/cms.mojedelo.com\/author\/mojedelo-admin\/\"}]}<\/script>","yoast_head_json":{"title":"Podrobnej\u0161a predstavitev klju\u010dnih sprememb Zakona o delovnih razmerjih - Moje Delo","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/","og_locale":"en_US","og_type":"article","og_title":"Podrobnej\u0161a predstavitev klju\u010dnih sprememb Zakona o delovnih razmerjih - Moje Delo","og_description":"Novi Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) je del celovite reforme trga dela, katere namen je vzpostaviti primerno razmerje med ustrezno varnostjo delavcev in mo\u017enostjo u\u010dinkovitej\u0161ega prilagajanja razmeram na trgu. Z zmanj\u0161anjem stro\u0161kov pri zaposlitvah za nedolo\u010den \u010das na eni strani in finan\u010dnimi destimulacijami za uporabo pogodb za dolo\u010den \u010das na drugi strani nova delovna zakonodaja zasleduje enega od bistvenih ciljev reforme - zmanj\u0161anje segmentacije oziroma razdrobljenosti trga dela. Poenostavljajo se postopki v zvezi s sklenitvijo in prenehanjem delovnega razmerja ter zmanj\u0161ujejo administrativne ovire. Nova zakonodaja olaj\u0161uje prehajanje med delovnimi mesti oziroma deli pri delodajalcu in med delodajalci (notranja fleksibilnost in fleksibilnost trga dela). Z namenom prepre\u010devanja zlorab so predvideni ukrepi za zagotavljanje ve\u010dje pravne varnosti vseh zaposlenih. ","og_url":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/","og_site_name":"Moje Delo","article_published_time":"2013-04-15T22:00:00+00:00","article_modified_time":"2025-02-14T08:37:30+00:00","og_image":[{"width":280,"height":210,"url":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/e72f43cbec364adc8ad7a0c645a12ba3.jpeg","type":"image\/jpeg"}],"author":"mojedelo-admin","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"mojedelo-admin","Est. reading time":"1 minute"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/","url":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/","name":"Podrobnej\u0161a predstavitev klju\u010dnih sprememb Zakona o delovnih razmerjih - Moje Delo","isPartOf":{"@id":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/e72f43cbec364adc8ad7a0c645a12ba3.jpeg","datePublished":"2013-04-15T22:00:00+00:00","dateModified":"2025-02-14T08:37:30+00:00","author":{"@id":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/#\/schema\/person\/fccaa238c4079c5a5caa8845c6e83e4e"},"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/uncategorized\/podrobnejsa-predstavitev-kljucnih-sprememb-zakona-o-delovnih-razmerjih\/#primaryimage","url":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/e72f43cbec364adc8ad7a0c645a12ba3.jpeg","contentUrl":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/wp-content\/uploads\/2025\/02\/e72f43cbec364adc8ad7a0c645a12ba3.jpeg","width":280,"height":210},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/#website","url":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/","name":"Moje Delo","description":"","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-US"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/#\/schema\/person\/fccaa238c4079c5a5caa8845c6e83e4e","name":"mojedelo-admin","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/#\/schema\/person\/image\/","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/28e4d72cbb9f5033fa477633317e075ff939ac1b51a968b007b78dc0063ec0ab?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/28e4d72cbb9f5033fa477633317e075ff939ac1b51a968b007b78dc0063ec0ab?s=96&d=mm&r=g","caption":"mojedelo-admin"},"sameAs":["http:\/\/cms.mojedelo.com"],"url":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/author\/mojedelo-admin\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/api\/wp\/v2\/posts\/16845","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/api\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/api\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/api\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/api\/wp\/v2\/comments?post=16845"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/api\/wp\/v2\/posts\/16845\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":18436,"href":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/api\/wp\/v2\/posts\/16845\/revisions\/18436"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/api\/wp\/v2\/media\/14325"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/api\/wp\/v2\/media?parent=16845"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/api\/wp\/v2\/categories?post=16845"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/cms.mojedelo.com\/api\/wp\/v2\/tags?post=16845"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}